Epica / Infidia / Aperion

Po vseh preteklih, bolj agresivnih koncertih se je prav prileglo, da pride kakšna bolj »na izi« skupina, ki ima ženski vokal. Po uspešnih obiskih Nightwish in Within Temptation je bil čas, da se predstavi še Epica, ki se je zadnje čase po prepoznavnosti modernih gothic/simfoničnih skupin močno vzpela. Kot spremljevalni skupini sta se predstavili slovenski Aperion in Infidia. Merchandisea je bilo presenetljivo veliko in prav zabavno je, kaj si lahko človek kupi s podobo pevke Simone. No, stenska ura s podpisi članov je bila nedvomno zmagovalec. Svašta!
Aperion, ki so predstavljali skladbe z albuma Act Of Hybirs, se pozna dolga koncertna kilometrina in temu primerna izkušenost. Osemčlanski zasedbi je treba priznati smisel za eksperimentiranje, ker je v glasbo vpeljala še nekaj drugih glasbil kot so viola, violončelo, flavta in didgeridoo. Pri slednjem naj bi šlo za staro glasbilo Aboriginov. Kljub vsemu je pri njih delovalo, da včasih skladbe nimajo glave in repa. Vendar bodo Aperion z malce dodelave verjetno začeli polniti dvorane tudi po tujini, ker imajo v sebi nekaj unikatnosti.
Kot drugi so na oder stopili Infidia, ki so predstavljali skladbe z albuma Reflections. Band je pristopil bolj agresivno kot Aperion. Sam nastop je bil bolj suveren kot prejšnji, vendar se ob slabem zvoku ni dalo ravno uživati. Na čase je delovalo tudi, da ima skupina malce treme zaradi nastopa na večjem odru. Potrebnih bo še nekaj koncertov, da jim bomo lahko dali oznako energično, ker sta v oči padla le kitarist Eršta in pevka Tina Kic, ki se jima je videlo, da uživata v svojem poslu. Infidia sicer deluje kot zelo potencialen band in upam, da se bo ta potencial kmalu pokazal.
Po daljšem premoru so na oder stopili Epica, ki postajajo z vsakim naslednjim albumom bolj udarni. Razlog je verjetno v tem, da sta dva člana prej igrala po death metal zasedbah, in sicer bobnar Ariën Van Weesenbeek in kitarist Isaac Delahaye (oba bivša člana God Dethroned). Po intru Samadhi so Epica udarili z Resign To Surrender z zadnjega albuma Design Your Universe, na oder pa je priskakljala simpatična Simone Simons, nad katero so si moški pasli oči uro in pol. Skupina je v vrhunski formi. Ritem sekcija uigrana, Simone pa je pokazala, da njen vokal ni zaman šolan. Da je njen vokal dobil še temačen pridih, je z growli skrbel kitarist Mark Jansen. Po nekaj skladbah iz celotne diskografije je Simone zapustila oder, preostanek pa je presenetil s priredbo Imperial March od Johna Williamsa, ki je bila spisana za Vojno zvezd – Imperij vrača udarec. In ko smo se naužili, skorajda spreobrnili na temno stran, je Simone prišla nazaj in nas omehčala z balado Tides Of Time. Do premora so Epica pokazali še nekaj moči, vrnili pa so se še s tremi hiti: Sancta Terra, legendarni Cry For The Moon in The Phantom Agony. Pri slednjem je šlo za kratko verzijo, ki je bila odigrana z refrenom v disko verziji. Epica so zatem zapustili oder, vendar se Simonce nismo nagledali dovolj. Pa drugič!
Setlista Epica: Samadhi (intro), Resign To Surrender, Sensorium, Quietus, Unleashed, Martyr Of The Free World, The Obsessive Devotion, The Imperial March, Tides Of Time, Blank Infinity, Self Al Din, Consign To Oblivion, Sancta Terra, Cry For The Moon, The Phantom (disco) Agony.