Nikoli ne bomo vedeli, kako bi se izkazali Loch Vostok, znana pa nam je kvaliteta domačih skupin. Več kot ustrezno in primerno zamenjavo v Kranju je bilo slišati od skupin, ki slišijo na ime Rager in Dawn Patrol.
Nizki štart z Rager. Znova so zapluli nekam tja v zgodnja osemdeseta leta, z zanimivimi priredbami (Grave Digger, Iron Maiden), opaznimi a neškodljivimi napakami ter v tem stadiju še treznim frontmanom Klemenom Kalinom – Bucotom, ki se vse bolj priučuje besedil in mu tihi prišepetovalec (branje besedil s papirja) kmalu ne bo več potreben. S polno paro naprej. Od zanesljivih virov je bilo podano, da naj bi tudi frontman Helstar, James Rivera gledal Rager in pri tem užival.
Štafeto so nato prevzeli Dawn Patrol. Z zadržanim, resnim, a osredotočenim kitaristom Iztokom Černetom, tokrat nekoliko manj poskočnim pevcem Alešom, nenadkriljivo domačo basistko Ano, vedrim a nič manj osredotočenim kitaristom Janom ter bobnarjem Borutom. Takšna je nova zasedba Dawn Patrol. Kar je novega pri skupini je Borut Rampih, precizen in odličen bobnar, ki je ustrezna zamenjava za sicer nekoliko bolj karizmatičnega bivšega bobnarja »Wukota«. Kar je starega, je odlična izvedba, ki smo jo bili deležni tudi tokrat.
Napočil je čas za »zvezdnike« večera,
. Navednice zato, ker se svojim dosežkom navkljub ne posvečajo zvezdniškemu statusu (ki bi ga z lahkoto imeli) in ne igrajo za staro slavo. Dokaz slednjega je tudi kvaliteten nov album The King Of Hell, ki ga predstavljajo na tej turneji, poimenovani Hell Over Europe. Prvi obisk te unikatne skupine v Sloveniji je dal rezultat »večera za pomnjenje!«. Člani skupine so izgledali še skoraj bolj veseli in vznemirjeni kot pa obiskovalci sami. Glede teh so številke že na pogled delovale precej nizke, kar je zelo žalostno, sploh glede na več kot socialno ceno vstopnice. Da pa bo lažje doumeti evforijo in pričakovanje te legendarne skupine je potrebno izpostaviti vsaj nekaj točk. Prvič: gre za skupino, ki je sooblikovala power metal z drugimi velikimi imeni te podzvrsti, obenem pa je našla povsem svojo prototipno izvedbo. Tako je udaren, neposreden heavy metal združila z elementi agresivnosti thrash metala ter precej kompleksnimi strukturami pesmi, zanimivimi tematikami besedil in vokalnimi vragolijami pevca Jamesa Rivere, ter si ustvarila status med legendami. Drugič: gre za skupino in ekipo, ki ji interakcija s poslušalci ni tuja. Čeprav bi se lahko zavedali svojega statusa v metalskih krogih, za druženje (v pravem pomenu besede, ne le podpisovanje in fotografiranje) ne računajo blaznih denarcev, temveč imajo do tega človeški nematerialni pristop. Kaj se je dogajalo 30.5.2009 v Kranjskem Bazenu približno okoli 23. ure? To so bila ali sedma nebesa, ali pa peklenska zabava. Z zlobnim uvodnikom in naslovnim komadom novega albuma The King Of Hell, so odprli deveta vrata pekla. Čeprav to ni band, na katerega bi se moshalo ipd., je vse skupaj dobilo priokus Dantejevega Pekla. Obiskovalci so nenadoma prevzeli vloge trpečih duš, ki jih peklenšček osebno (v tem primeru sveti gral skupine, James Rivera) nagrajuje za vse njihove grehe. Maska peklenščka, ki jo je nosil, je k takšnemu občutku še dodatno pripomogla. Tu so takoj znova dokazali, da niso ponovno združeni na odru zaradi denarja, ampak zaradi glasbe. Zvrstili so se komadi z The King Of Hell in sprehodi skozi stare klasike: The King Is Dead, Burning Star, Run With The Pack itd. Ni se zgodilo prvič, da je slovensko metalsko občinstvo dobilo posebno darilo turneje, ki je bilo tokrat v obliki komada Angel Of Death, ki naj bi ga zaigrali izključno samo v Sloveniji. Občutno je, da so Helstar kompozicije zahtevne, ampak obenem gredo tudi v uho in tam ostanejo, zato ni prepevanje množice pod odrom ob Baptized In Blood nič presenetljivega. Helstar so zasadili ostre zobe svojega metala v vratove obiskovalcev. Osredotočili so se predvsem na slavospeve Princu teme, torej na gradivo z albuma Nosferatu in The King Of Hell. Razen bobnarja, ki mu je to fizično onemogočeno, je oder utripal od gibanja. Basist Jerry Abarca s svojimi akrobacijami deluje kot mlad energičen punker. Zadeva je nato počasi prispela h koncu. Na oder so se vrnili za dodatek Baptized In Blood, ki je bil izveden vključno z uvodnikom Rhapsody In Black, in sicer odigran v živo, brez kakršnegakoli predvajanja kaset in playbackov! Nekje na polovici koncerta se je razgovoril tudi kitarist Larry Barragan (npr. »Show me the fuckin' horns!«; »Un mas?«), ki je imel prav pri tem uvodniku svoj trenutek s španskim slogom igranja kitare. Dober občutek ni zapustil dvorane niti za trenutek. Celotna ekipa diha kot eno, izvedba je bila nedotakljiva, tudi takrat ko se je je poskušal dotakniti »moteči faktor« (grabiti za roko kitarista med igranjem pač ni primerno, kot tudi vzeti »instrumente« glasbenikom, ki trenutno nastopajo na odru). Kar se tiče zvoka, je bil ta precej dober pri vseh treh skupinah, čeprav bi se lahko kje še kaj ojačalo. Pohvale za vse gredo tudi organizatorjem. Slišal sem, da so zaradi na začetku omenjenih »tradicionalnih« turnejskih zapletov del opreme posodili tudi člani obeh slovenskih predskupin. Dvorana sama je tako ali tako v našem prostoru »one of a kind«, lepo pa je bilo poskrbljeno tudi za promocijski material (majice, cd-ji itd.). Povzetek: Izjemno.
Setlista Helstar: The King Of Hell, The King Is Dead, Evil Reign, Burning Star, Pain Will Be Thy Name, Harker's Tale (Mass Of Death), Suicidal Nightmare, Winds Of War, Wicked Disposition, The Garden Of Temptation, Run With The Pack, Angel Of Death, Rhapsody In Black/Baptized In Blood.
Darijan
