Insanity Alert / Machine Gun Terror / Reapers Call

Petek je minil v duhu stonerjev, a Rebecca ne počiva. Tokrat je bila pred nami sobota, zato smo šli zopet žurat celo noč in nismo hoteli, da se ta sobota kdaj konča! Za razliko sobota diši bolj po pivu, travi in švicu thrasherjev. Weekender klub za vikend, se razume!
V primerjavi s preteklim večerom je bilo v soboto bolj divje. Od nastopajočih sem osebno poznal Reapers Call, za katere je bil danes krstni nastop. Podpora prijateljem je vedno dobrodošla, pravim jaz. S kolegom sva bila rahlo pozna (v tej izvedbi mi je že drugi večer zapored delal družbo kolega Jorge iz Španije), zato sva ob prihodu v lokal že videla Reapers Call na odru, kako se trudijo prepričati maloštevilno občinstvo (recimo, da je bilo v primerjavi s Kadavar tokrat približno pol manj ljudi). Nastopajočim se je videla trema, a so ji dokaj dobro kljubovali. Vsaj dvema se je videlo, da ob nastopu uživata, ostala dva sta se raje koncentrirala na svoja inštrumenta in bila pri miru. V primerjavi s tem, kar sem slišal na njihovih vajah pred dvema tednoma, ko so se več kot eno uro mučili z eno pesmijo, so tokrat igrali naravnost fantastično. Žanrsko bi jih dal nekam v thrash death zgodbo z nizko uglasitvijo. Jorge je komentiral: »Imajo ideje, a jih nekako ne znajo smiselno povezati.« Strinjam se z njegovo trditvijo, glasba namreč res ni najbolj inovativna, veliko stvari se ponavlja po istem vzorcu. Na srečo je bil en in isti vzorec zelo, zelo priročen za nor mosh pit in polivanje piva. Pol ure jim je odbilo, skupina je z nasmeškom na obrazu zapustila oder in ga prepustila naslednjim po vrsti, edinim ne-Innsbručanom, Machine Gun Terror. Od tega trenutka naprej se je vsa glasba posredno ali neposredno navezovala na imena Suicidal Tendencies, Municipal Waste, D.R.I., Toxic Holocaust, S.O.D, Nuclear Assault, Bones Brigade, . Večer se je prestavil v višjo prestavo, saj je bila ta glasba bolj primerna za surovo nasilje kot koscev klic. Pridružil sem se raji v družabnem plesu, na odru se tako ali tako ni dogajalo kaj posebno zanimivega ...
Čas je bil za kratko pavzo pred nastopom headlinerjev. Aja – pozabil sem omeniti, da je bil ta koncert pre-release party; Insanity Alert so 18. oktobra izdali samonaslovljeni album in kot se spodobi za slavljence, so se posebej potrudili in nam pred koncertom pokazali novi videospot. Sledila je norišnica, ki je trajala v istem zaporedju, kot so razvrščene pesmi na njihovem Bandcampu. Pevec je imel v roki transparent z napisom »Mosh«, s čimer je neverjetno motiviral razgrajače pod sabo. Koncert je potekal res z noro hitrostjo in v pozitivnem duhu. Nasmejala me je pesem Weedgrinder, saj so na oder prinesli ogromen džoint iz stiropora in ga kadili ter ponujali publiki. Bilo je veliko rekvizitov. Ob zaključni pesmi, ki je parodija na Run to the Hills, je basist od Reapers Call skakljal po odru z refrenom, izpisanim na kartonu, da ja ne bi nihče pozabil peti, in sicer »Run to the pit, mosh for your life«. Čudilo me je, da ob vseh rekvizitih niso na oder prinesli še skejta in uprizorili trika ali dveh ...
Minil je še en super večer. Za zaključek si bom sposodil tekst od Insanity Alert, ki pravi: »Naše poslanstvo je thrashati na hard, kaditi travo, piti pivo, gledati nogomet in vsake toliko časa skejtati.« Svoje poslanstvo so skoraj v popolnosti izpolnili, jaz bi k tem besedam edino dodal še »in jesti muce«. Ura je bila šele 1:00, Rebecci pa smo obljubili neskončni sobotni večer. Odšli smo v neki rock disco, kjer smo začeli nuklearno vojno.