REPORTAŽE

9. 11. 2015

Kvelertak / Jegulja / Trifor60

Kino Šiška, Ljubljana / 6. 11. 2015

Okoli sedmih sem, zdaj že v popolni novembrski temi, prišel do Kina Šiške z vrečko piva in doživel šok. Sploh še ni bilo folka, ki po navadi pije pred koncertom, zgornji del Kina je bil v temi, mercha pa sploh nisem nikjer videl. Kaj, ali so koncert prestavili kam drugam? Na Meto? NE! Spodaj je bil! Odlično!!!
Trifor60 so bili prvi ansambel, ki je ogrel publiko pred nastopom – zdaj že – norveških legend Kvelertak. Na oder so pricapljali malo pred pol deveto uro in nam ponudili ne malo komadov v »punkovskem futa futa groovu«, katerega pustoto tu pa tam zapolnjujejo metalski riffi ali pa na bobnih kak lažji blast beat. S tega vidika so bili odlična predskupina, saj je headlinerje nemogoče uvrstiti v nek določen žanr, sami pa tudi niso zakoličeni v enem samem. Čeprav besedil in skladb peterice Trifor60 ne poznam najbolje, je očitno, da se ukvarjajo s sodobnimi problemi in travmami. Fantje so jezni. Predvsem agitator manjše rasti na vokalih, ki sliši na ime Jani. Človek, v bistvu bolj umirjen na odru, z vokali pljuva po vsem mogočem, med pavzami pa s publiko deli kakšno anekdoto ali šalo, ki občinstvu privabi nasmeh na obraz. Kakor koli, glasba je punk s primesmi drugih alternativnih muziciranj, poleg vokalista mu na back vokalih pomagajo še vsi ostali člani, v liriki pa prevladuje slovenska beseda. Zares odlična stvar banda pa je to, da ni neke šminkarije, ki jo v sodobni HC sceni tako pogosto srečujem – mogoče le zahajam na napačne koncerte ali pa je to pač sodobna scena, ne vem. Sicer ne razumem, iz kakšnega razloga bi se lepo oblečeni fantje z lepimi frizurami in vsem bliščem na sebi mogli pizditi nad svetom. Linčajte me! Trifor60 so bili kul in pristni, na žalost pa je bilo na njihovem nastopu premalo (!) ljudi. Nekih blaznih pričakovanj nisem imel in zaradi tega so me verjetno tudi močno presenetili. Tako naprej fantje … khm … možje!

Če za prve nastopajoče prej sploh nisem slišal, niti pred koncertom poslušal, pa je z Jeguljo druga zgodba. Dan prej sem si zavrtel njihov z videospotom ovekovečen komad Wig Pigs, ki me je rahlo razočaral. Po pravici povedano mi ni bil »nekaj baš dobrega«. In kaj naj povem glede koncerta? V moji navadi ni, da bi nekaj popljuval, v primeru, da mi nekaj ni všeč, raje rečem: vsakemu svoje. Skupini Jegulja se moram zato opravičiti, ker sem jih gledal le prvih 20 minut, ampak s tem dokaj diplomatskim pristopom, mislim, da mi nimajo kaj zameriti.
Argument proti, da take glasbe ne poslušam, je tudi popolnoma neveljaven. Poslušam kar se da raznoliko glasbo, torej skoraj vse žanre metala, polega tega pa še kaj drugega.
V teh dvajsetih minutah moje prisotnosti lahko opišem glasbo kot mastno! Torej, nekaj tipičnega za stoner/doom metal band. To ne pomeni, da fantje niso naštudirani in da preigravajo en akord za drugim, ampak v mastne akorde vložijo še kakšen solo, se tu pa tam ustavijo, potem pospešijo in tako naprej – monotoni nikakor niso. Basa ni, le dve kitari - »ena igra bas«. Vokala tudi ni. Nič slabega, ampak mislim, da je to prav tisto, kar me je nekako zmotilo, da nisem ostal dlje in bil pravi »trve« suporter slovenske scene. Nekaj mi pač na skupini Jegulja manjka. Da zaključim - band močno priporočam vsem stonerjem/doomerjem, ki imajo radi beat, ki te sili na slemanje ter pri katerem vidiš mast, ki se od zvoka cedi po zraku. Kar se pa tiče imidža, pa je band tudi izpopolnjen. Vsi trije tipi imajo isto dolžino las! Po slabi uri so Jegulja zapustili oder in čas je bil za Kvelertak.
Setlista Jegulja: Helmut's brainwave, Darkestlight, Foot in the shit … , North, Wig Pigs, Trumpet in the Trench.

Žanrsko neuvrščena šesterica iz Norveške nas je s svojo prisotnostjo počastila enkrat okoli pol enajste ure. Koncert so odprli, kot je zdaj že stalna praksa, z meni osebno enim najboljših introjev v album (Meir) in v koncert, ki se glasi Apenbaring (zavrtite si ta komad, lepo vas prosim). Riffe je počasi spremljal glas publike, ki je z navdušenjem spremljala klasično nadgrajevanje komada. Prvi kitari in prvemu članu zasedbe so tako počasi sledili drugi, vokalist Erland pa je na oder stopil s klasično sovo na glavi, ki je v slabih osmih letih delovanja postala trademark stavangerskih Kvelertak. Čupo sem si verjetno zagnusil že ob tem komadu, saj se ne morem upreti, da ne bi headbangal na briljantnost, ki jo ta punk/black metal/rock'n'roll/vsižanri band izžareva. Sledil je odličen black'n'roll komad Nekroskop in pijanska klasika Mjod. Kot četrtega so preigravali meni malo manj izviren komad Manelyst z drugega albuma, je pa zato sledila black metalsko podkovana »popevka« Ulvetid, pri kateri je – za zanimivost – na albumu kot dodaten vokal sodeloval tudi Hoest, mastermind mogočnih Taake.
Poleg očitnih komadov, ki so sledili, torej Offernatt, Blodtorst, Bruane Bren in Kvelertak, pa so nam tokrat predstavili še nov komad, ki pa mene na žalost ni prepričal. Slišati je bilo ogromno tremolo trzanja in blast beatov, le tu pa tam kakšno melodijo, ki so tipične za to zasedbo. Ampak nič za to, verjetno bo album, katerega izid še ni predviden, ta komad, na setlisti označen le kot Ny Song, razkril v bolj jasni luči. Po dobri uri odlične mešanice prvega in drugega albuma so Kvelertak oder zapustili, a kot se spodobi, še ni bilo konec. Publika, ki je bila za tak band primerna, se je seveda drla – z mano vred – »we want more«, Norvežani pa so se vrnili na oder po nekaj minutah premora. Za konec so nam servirali še komad Snilepisk in za zaključek koncerta odličen Utrydd dei svake, pri katerem – moram se malo pohvaliti – mi je Erland, tako kot lani na Metelkovi, za poslednji krik: »ooooo Kvelertak«, spet porinil v roke mikrofon. Moral sem povedat širnemu svetu!
Setlista Kvelertak: Apenbaring, Nekroskop, Mjod, Manelyst, Ulvetid, Offernatt, Blodtorst, Ny Song, Bruane Bren, Kvelertak. Bis: Snilepisk, Utrydd dei svake

Za zaključek - celoten koncert se mi je zdel uspešen in odličen. Preden reporter zaključi, velikokrat pove, da predskupine niso bile slabe. S tem takoj predpostavi slabo ali pa, da so le malo nad slabim, zato bom raje povedal, da sta bili predskupini vredu ali celo dobri! Za Kvelertak pa ne morem dodati več kot to, da niso daleč od perfekcije in sploh se ne zajebavam. Kako je enemu bandu uspelo, da je v osmih letih svojega delovanja dosegel, česar nekateri ne dosežejo celo v svoji dvajset, trideset, bog ne daj štiridesetletni karieri, je lahko stvar obsežne debate, v katero se raje ne bi vključil. Izdajo dva albuma in poberejo dva norveška Spellmana – epic! Odgovor na vprašanje se verjetno skriva v njihovi žanrski neuvrščenosti, sicer pa prepuščam to raje vam.
Da zares zaključim, pa naj zadnje besede namenim varnostnikom. Če se kdo znajde na odru, to vedno ne pomeni, da je nažgan bumbar in ga je treba vreči ven... Hvala Satanu, če že vi ne spremljate koncerta, da bi vam bilo potem kaj bolj jasno, da ga spremljajo vsaj roadiji oziroma stage menedžerji in takšno stvar preprečijo. Vem, opravljate svoje delo in tam ste na prvem mestu zato, da se ljudem kaj ne zgodi, ampak spremljajte v prihodnje tudi koncert, čeprav to ni nekaj, kar bi vam bilo zanimivo (ne vem, zakaj sploh upam, da bo kak varnostnik to prebral).

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
10. 11. 2015Kvelertak / Jegulja / Trifor60 / Galerija
9. 3. 2015Lordi / Dirty Passion /Tomcat / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana