REPORTAŽE

6. 7. 2014

Kvelertak / Kylesa

PPC, Gradec, Avstrija / 5. 7. 2014

Pisal se je 14. januar 2000, novo tisočletje je bilo komajda načeto. Dejansko je bilo ravno toliko staro, da smo po štirinajstih dneh z gotovostjo vedeli le, da se bančni sistem zaradi prehoda iz enega v drugo tisočletje ne bo zrušil. Ni se zgodila svetovna kriza, ni se zgodila tretja svetovna vojna. Vse je potekalo normalno dalje po ustaljenih tirih, štajerski/koroški/prekmurski (skratka: severno in severovzhodni) metal navdušenci iz Slovenije smo še naprej obiskovali pogoste koncerte v avstrijskem Gradcu, kadar smo lahko izbirali med omenjeno in slovensko prestolnico. Plačevanje cestnine za uporabo slovenskih avtocest je bilo v primerjavi z izletom čez mejo za srednješolske/študentske žepe v primeru koncertne alternative dosti manj privlačno. K prijetnejši koncertni izkušnji so prispevale še tehnične okoliščine, zaradi katerih so imeli bandi dosti boljše pogoje nastopanja, poleg tega je bila logistika mnogokrat na strani Avstrije, medtem ko smo v Sloveniji stali razočarani pred zaprtimi klubskimi vrati ali pred odrom brez glavnega nastopajočega iz »daljne« tujine. In tako se je zgodilo, da sem se v začetku novega tisočletja na omenjeni datum odpravil v Gradec, natančneje je bil to moj prvi obisk kluba Theatro, kjer so (sodobno) črno magijo širili Satyricon (Roadkill Extravaganza Tour). Klub je po velikosti skorajda dosegal mariborski Štuk, oder je bil dvignjen precej visoko, na desni strani se je razprostiral šank, poleg njega daljša miza za merchandise in zadaj na sredini miza tonskega mojstra.

Skorajda petnajst let kasneje razen spremenjenega imena, iz Theatro v PPC, v dotični dvorani nisem zaznal nekih večjih sprememb. Seveda sem prepričan, da mi je v tej zvezi nekoliko ponagajal spomin in da so se zgodile spremembe, ki pa jih nisem zaznal, ker dejansko sploh niso pomembne. Šteje to, da ima klub že nekaj časa ponovno odprta svoja vrata, in tako je lahko vsem, ki jih je zanimalo, ponudil koncert norveških posebnežev Kvelertak s posebnimi gosti Kylesa.
Slednji so bili pred nekaj dnevi tudi gostje ljubljanske Gale Hale, kjer so nastopili skupaj z Lazer/Wulf in Omega Sun. Ker Kylesa nikakor ne ustrezajo mojemu glasbenemu okusu, se kot nepoznavalec progresivnega sludge metala s primesmi psihedelike sploh ne bom trudil z glasbeno oceno slišanega. Kylesa so me v prvih minutah svojega nastopa pozitivno presenetili z nastopom dveh bobnarjev, dokaj zapomljivimi riffi in vokalno prevlado kitarista Philipa. Ko je nato glavno vokalno vlogo prevzela Laura, me je zanimanje minilo hitreje kot navdušenje na mrzlim Big Macom. Za dodatno nevšečnost so poskrbele progresivne tendence, s katerimi Kylesa razbijajo catchy sludge metal ritme. Drugačnega mnenja o progresivcih iz ZDA pa je prav gotovo imela okoli stopetdesetglava množica, ki je z zanimanjem in glasnim aplavzom spremljala njihov nastop.
Setlista Kylesa: Intro, Tired Climb, Said and Done, To Forget, Don't Look Back, Quicksand, Unspoken, Long Gone, We're Taking This, Hollow Severer, Scapegoat, Running Red.
Potem pa: bojte se velike rjave sove s svetlečimi oranžnimi očmi ali black'n'roll zabava z močnim poudarkom na hardcore/punku. Dosti polnejša dvorana ob pričetku koncerta ob zgodnji poldeseti uri zvečer je potrdila, da je večina prišla v klub PPC zaradi glavnih nastopajočih. Komajda osem let stari band se trenutno mudi po evropski klubsko-festivalski turneji. Medtem ko na festivalih nastopajo kot predskupina največjima metal bandoma na svetu (Iron Maiden in Metallica), pa po klubih nastopajo kot headlinerji. S samo dvema albumoma (Kvelertak in Meir) z vsega dvaindvajsetimi pesmimi (s skupno minutažo okoli 97 minut) seveda nismo mogli pričakovati dvournega rajanja, a realne ocene okoli petinsedemdeset minutnega nastopa pa so bile za malenkost presežene, po pričakovanjih pa so bili odigrani vsi glavni hiti (glej setlisto spodaj).
Obiskovalci jutrišnjega koncerta v prvih vrstah, pozor: pevec Erlend Hjelvik je zelo radodaren z razpečevanjem tekočin v svojih ustih. Kdor nima rad, da se po njem pljuva, ta naj se raje umakne stran od odra. Erlend namreč zelo rad pljuva okoli sebe in v zrak in nato lovi svoje pljunke. Kar ne ulovi, pristane na ... Si lahko mislite sami. Poleg tega manjšega hendikepa je Erlend na odru tudi sicer prava žival: poln energije in neprestano v gibanju iz komada v komad oddaja vedno več energije proti publiki. Nič manj aktivni niso ostali člani, vsi trije kitaristi in basist, ki bi najraje naskočili in pohodili vse, kar oder v tem oziru ponuja. Kdor je ob tako pestrem dogajanju ostal ravnodušen in statičen – mislim, da takšnega osebka ni bilo, razen prodajalca merchandisa od Kylese – je včeraj dejansko povsem zgrešil klub. Publika je bila vidno in slišno zadovoljna od začetka do konca koncerta. Mosh pit, wall of death, crowdsurfing – tega ni bilo. Posameznikovo navdušenje se je izražalo skozi ples, čupanje, smeh odobravanja na obrazu, veselo poskakovanje, ritmično razgibavanje vratu ali igranje zračne kitare/bobnov, petja pa je bilo zaradi norveških besedil malo manj. Koncert je doživel tudi svoj romantični trenutek, ko je Erlend iz žepa potegnil vžigalnik, ga prižgal in počasi z njim mahal sem in tja, nakar je vajo ponovila tudi publika – k sreči ne z mobilnimi telefoni!
Manjši minus je predstavljal le zvok, ki je ob številnih glasnih in udarnih instrumentih ponujal nekoliko slabše razumljiv blackmetalski krik osrednjega vokalista/frontmana, kar pa je povsem razumljivo glede na tri kitare. Nastop v živo pač ni enak snemanju albuma v studiu. A drugače pa velja za glasbo iz hiše Kvelertak natančno to, kar je zapisano na zgoščenki Rebel Extravaganza: »Correct listening at maximum volume.« Le tako pride vsa energija, ki je v primeru Kvelertak na zgoščenkah lahko samo nakazana, pravilno do izraza.
Setlista Kvelertak: Åpenbaring, Spring fra livet, Sultans of Satan, Bruane Brenn, Ulvetid, Offernatt, Intro + Undertro, Månelyst, Nekrokosmos, Ordsmedar av rang, Fossegrim, Evig Vandrar, Blodtørst, Kvelertak, Sjøhyenar (Havets herrer), Mjød, Utrydd dei svake.
Ker se veliko slovenskih metalcev v času, ko pišem te vrstice, komaj prebuja od drugačne koncertne izkušnje na drugem koncu Slovenije, mi je jasno, da le-ti še ne razmišljajo, da bi se jutri ponovno udeležili kakšnega koncerta. A ogled Kvelertak v živo priporočam resnično vsakomur, ki mu besede metal, punk ali black'n'roll niso tuje. Sicer sem pa po drugi strani prepričan, da bo tako kot v Gradcu tudi v Ljubljani publika žanrsko zelo mešana, saj smo bili metalci krepko v manjšini.

SORODNE VSEBINE:
23. 2. 2018Metallica / Kvelertak / Reportaže
9. 3. 2012Kvelertak / Novice
3. 11. 2010Kylesa v oddaji Tolpa Bumov / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana