REPORTAŽE

7. 10. 2014

Lantlôs / Falloch

Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana / 29. 9. 2014

V zadnjih izdihljajih kimavca smo bili priča enemu najbolj obetavnih dogodkov letošnjega koncertnega leta. Ljubljanska Gromka je namreč v sklopu turneje Waves of Light gostila dve zasedbi, ki sta pri nas nastopili prvič. Gre za prvo samostojno turnejo Lantlôs, nemškega dsbm projekta, ki je z letošnjim ploščkom Melting Sun globoko zašel v vode post-rocka in shoegazea, odre pa so si delili s škotskimi stanovskimi kolegi Falloch, ki so pred kratkim izdali svoj drugi plošček This Island, Our Funeral. Sicer navadno zagovarjam prakso, naj večer odpre katera izmed domačih skupin in s tem dobi priložnost, da se predstavi domači publiki, vendar tokrat še enega banda na odru niti nisem pogrešala. Že tako bi se stilsko težko kateri sploh ujel z dotičnima zasedbama, po drugi strani pa sta imela tako en kot drug band s tem na razpolago več časa za svoj nastop. Prvi je to znal super izkoristiti, drugi žal malo manj, a pod črto je koncert izpolnil večino mojih pričakovanj, izpeljan pa je bil praktično brezhibno. Okoli dvorane so se do dobre pol ure po napovedani deveti uri pričeli zbirati obiskovalci, saj je bil v nasprotju s precej kislim in hladnim poletjem minuli ponedeljek prijetno topel, toplejša dvorana pa zaradi tega niti ne tako zelo vabljiva. No, ob uvodnih zvokih iz notranjosti se je tehtnica nato vendarle kar hitro prevesila.

Falloch so nastopili v maniri, zvesti svojemu imenu; tj. več ali manj skriti v temo in sence na odru. Člani so bili vidni zgolj toliko, kolikor jih je osvetljevalo nekaj luči pri tleh in ob straneh odra, s čimer je band dosegel zanimivo vzdušje v dvorani. Največji vir svetlobe sta predstavljali luči pri šanku in nad mešalko ob mizi z merchom pri koncu dvorane, tako da so bili obiskovalci približno enako vidni kot nastopajoči sami. Minimalističen »light-show« oz. odsotnost slednjega je na koncertih prevečkrat spregledan atribut, ki se ga v glavnem poslužujejo bandi z bolj atmosferično glasbo, je pa res, da lahko to morda spravi ob živce fotografe ali pa jim celo onemogoči delo. Če se osredotočim na band sam: Škoti so svoj nastop začeli solidno in skupaj s publiko, ki je z vsako pesmijo rasla in se z vsako minuto bolj vživela, tudi sami vse bolj uživali na odru. Novi pevec Tony Dunn, ki se je zasedbi pridružil lani, je vokalno in instrumentalno prepričljivo zapolnil čevlje, ki mu jih je zapustil njegov predhodnik. Kljub temu, da so v Ljubljani nastopili že proti koncu turneje, ga glasilke niso izdale. Njegovo petje je dejansko zvenelo zelo blizu tistemu na studijskih posnetkih. Med nekaterimi mirnejšimi deli je Scott McLean zaigral na klaviature kar s kitaro na rami, nasploh pa je bilo ob brezhibni tehnični izvedbi nastopa več kot očitno, da se je četverica na odru iskreno vživela v svojo glasbo. Pogosto so pesmi med seboj kar malce prepletali, tako da jim publika med komadi ni vedno namenila aplavza, je bilo pa zaključno ploskanje še toliko bolj prežeto z vzkliki odobravanja nad slišanim. Falloch so se v glavnem osredotočili na predstavitev aktualnega ploščka This Island, Our Funeral, so pa med drugim odigrali tudi pesem Beyond Embers and the Earth, s katero so se javnosti v obliki singla prvič predstavili leta 2011. Njihov nastop je v naši družbi sprožil precej mešane odzive, kar gre pripisati predvsem glasbenemu okusu vsakega posameznika, smo pa složno prišli do zaključka, da je v Gromki tokrat vladal izvrsten zvok. Zelo glasen, a tudi izredno čist zvok, ki se je obdržal tudi med nastopom headlinerjev večera.
Setlista: Tórradh, For Life, Beyond Embers and the Earth, For Úir, Brahan, I Shall Build Mountains, Where We Believe, Sanctuary.

Potem, ko so Falloch v dobri uri dodobra ogreli publiko, so po krajšem premoru oder zasedli Lantlôs. Svoj nastop so odprli sicer s prvim, daljšim uvodnim komadom s predhodnega ploščka Agape (2011), a nato odigrali večji del (tj. štiri od šestih pesmi) aktualnega albuma Melting Sun. Kljub precejšnjemu žanrskemu preskoku omenjenih dveh izdaj so Nemci pesmi med seboj lepo povezovali. Glava zasedbe Markus Siegenhort je posebej napovedal vsako pesem in se že takoj na začetku zaradi prehlajenega glasu opravičil za morebitne izpuste in »fuše«, ki jih vsaj jaz nisem opazila veliko. Res pa je, da Melting Sun ne poznam najbolje, saj me tudi po nekaj poslušanjih ni zares pritegnil, je pa očitno toliko bolj prepričal levji delež občinstva. Lahko pa z mirno vestjo trdim, da smo na svoj račun nato prišli skorajda vsi, ko so zaigrali Bliss (tudi z Agape) ter Coma s ploščka .neon (2010). Kakršno koli upanje na katero pesem s prvenca Lantlôs je bilo žal zaman, je pa band po zadnjem komadu in bučnem skandiranju publike sam priznal, da obsežnejšega repertoarja žal niso pripravili. Ko je Markus nato želel oditi z odra že v drugo, je nekdo iz publike predlagal, naj odigrajo kakšno pesem še enkrat. Malo v šali malo zares so nekateri takoj želeli slišati še enkrat pesem Coma, a je Markus z nasmeškom na obrazu nato predlagal Azure Chimes ter nam dal vedeti, da bojda boljšega koncerta na turneji še niso imeli. Pri tem moram dodati, da ni zvenel naučeno in se je tudi, vsaj med nagovori, nasploh bolj nerodno znašel v vlogi frontmana. Kljub prehladu se je njegovo petje skupaj z večglasno spremljavo dobro obneslo, minimalno osvetlitev odra so malce poživili odtenki rdeče in rumene, v glavnem uperjeni v Markusa. Instrumentalno jedro na odru je v glavnem tvorilo nekaj njegovih kolegov iz skupnega, že razpadlega post-rock projekta Líam ter bobnar za v živo pri Markusovem drugem, elektro/80s projektu LowCityRain, zato sta bili njihova usklajenost in dinamika na odru precej naravni in pričakovani. Razgreto vzdušje v dvorani je vladalo večji del nastopa Lantlôs, tako na odru kot pod njim, so pa, čeprav ura še ni odbila polnoč, proti koncu dodatnega komada nekateri obiskovalci pričeli odhajati. Ponedeljek pač ni brez razloga najbolj osovražen dan v tednu.
Setlista: Intrauterin, Melting Sun I: Azure Chimes, Melting Sun II: Cherry Quartz, Melting Sun III: Aquamarine Towers, Melting Sun IV: Jade Fields, Bliss, Coma, encore: Melting Sun I: Azure Chimes.

Gromka je kar kmalu po koncu koncerta zaprla svoja vrata, saj se je notri bojda nato odvijala zasebna zabava obeh skupin, druženje nekaterih obiskovalcev pa se je nadaljevalo kar pred vhodom. Navkljub datumskemu sovpadanju s koncertom Finntroll, Hatesphere in Profane Omen v Gala Hali je bilo na Lantlôs res lepo videti prijetno napolnjeno dvorano. Facit: bil je res kul večer, ki bi se zlahka še kdaj ponovil.

SORODNE VSEBINE:
28. 6. 2022Chains / Løben / Reportaže
8. 5. 2013Vikend z NadimaČ / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana