Metal Erection Vol. 2

Dobre tri mesece po rojstvu novega tematskega večera na temo brutalne metal glasbe je sledila druga ponovitev Metal Erekcije. Metal Erection Vol. 2 je na tretji petek vremensko muhastega maja postregla s tremi bandi, dvema slovenskima in enim avstrijskim: oder mariborskega kluba MC Pekarna je gostil Megalopolis, heavy thrash metal iz Murske Sobote, Carnifliate, death metal iz Velenja, in Reek of Insanity, death/industrial metal iz Gradca.
»Temelji skupine Megalopolis so bili postavljeni že leta 2007, ko so se mladi fantje odločili, da ustanovijo band. Takrat so delovali še pod drugim imenom, do danes pa je prišlo tudi do kar nekaj kadrovskih sprememb. Svojo zvrst glasbe definirajo kot thrash metal, čeprav je mogoče opaziti tudi pridihe death in heavy metala.«
V klub sem prispel, ko so Megalopolis že pospravljali svojo opremo z odra, vendar mladenič na blagajni in močan vonj po zaznojenih pazduhah v zraku sta mi govorila, da je bil njihov nastop polni uspeh.
»Drugi band [Carnifliate] je nastal jeseni leta 2013, dokončno podobo pa je dobil marca leta 2014. Nastajati so začeli prvi avtorski komadi in zgodil se je prvi koncert v sklopu festivala Park spet dogaja. Jeseni sta sledila koncerta v Laškem in Mariboru, nastopili so tudi v ormoškem Unterhundu kot predskupina Noctiferie. Prve studijske posnetke obljubljajo v letu 2015, do takrat pa bo možno njihovo glasbo spremljati na odru.«
Nedolgo nazaj sem imel v Murski Soboti v okviru Metal Klavnice priložnost, da Velenjčane prvič vidim v živo. Band me je takrat dodobra zabaval, nič manj zabavni pa niso bili tudi tokrat v Mariboru. Razen tega, da je band tokrat nastopil v popolni postavi, se pravi z Lejlo na bas kitari, o tem mladem bandu nimam več za povedati kaj novega. Gre za kvintet pravih zabavljačev, ki skupaj uživajo v proizvajanju brutalne death metal glasbe.
»Začetki skupine segajo v leto 2009 kot projekt Dya (vokali, programiranje, produkcija) in Machoja (kitara). Po več mesecih eksperimentiranja z različnimi stili in s širjenjem meja agresivne glasbe se je dokončno oblikovala zasedba Reek of Insanity, kakršno poznamo danes. V začetku 2014 sta se skupini pridružila še Heitschi (bass) in James (kitara) in od takrat naprej Reek of Insanity nezadržno osvajajo koncertne odre s svojo odštekano brutalnostjo.«
Ne bi rekel, da so tile Avstrijci odštekani, prej bi rekel, da so še preveč »vštekani«. Ko sem zvedel, da je oder MC-ja prazen, sem sprva mislil, da mi je premor s kolegi minil tako hitro, da sem Avstrijce zamudil. Nato pa kar naenkrat zaslišim ozvočevanje kitare. Kaj je zdaj to? Dejansko nič nenavadnega, čeprav kaj takšnega še nikoli nisem videl. Band je pospravil bobne z odra, ker jih ima sprogramirane, sebi pa tako postregel z nekoliko večjo površino za razgrajanje. In dejansko so Reek of Insanity izpadli kot najbolj brutalen band večera, ki je dokaj uspešno zabaval okoli petdesetglavo death metala željno publiko. S pravo mero alkohola v krvi bi bil njihov nastop zagotovo totalna zmaga, a brez tega sem ob navitih bobnih in vokalu ter ob slabše slišanih kitarah le z nakazanim nasmeškom na obrazu predčasno zapustil kraj dogajanja.
»Po koncertu fešte seveda še ni bilo konec, saj so, tako kot zadnjič, nadaljevali DJ-i vse do četrte ure zjutraj«, a takrat sem bil jaz že zdavnaj z mislimi drugje.