Metal Erection Vol. V: Hellsword / Bad Blood / Dethrone The Corrupted

Bil je prvi majski petek, na programu pa seveda obisk metal koncerta v klubu MC Pekarna. Tematski večeri z imenom Metal Erection so praznovali svojo peto edicijo, se pravi prvo malo »okroglo« obletnico, kar me je še dodatno razveselilo, saj se je organizator Brutal Partysan Booking ponovno izkazal z delom na svojem področju. Med vsemi petimi organiziranimi koncerti sem izpustil samo enega, zadovoljstvo nad slišanim in videnim mi pa podzavestno pravi, da ne obstajajo nobeni objektivni razlogi, da bom z obiskovanjem teh dogodkov v bližnji prihodnosti kar tako prenehal. Kar se dogaja v Murski Soboti pod imenom Metal Klavnica, v Laškem pod imenom Metaljot Raspaljot ali v Ljubljani pod imenom Kadilnica Of Death, v Mariboru počasi postajajo Kovinske Erekcije. Vsa čast organizatorju, da neutrudljivo vztraja pri svojih tematskih večerih, ki dokazujejo, da je z malo truda, dela in iznajdljivosti tudi Maribor lahko metalsko budno in aktivno mesto.
Tako, mislim, da sem uporabil dovolj masla, da bo bodoče sodelovanje potekalo še bolj gladko, zato se lahko zdaj osredotočim na dogodek sam. Kot nerednega uporabnika družabnega omrežja Facebook me je na vratih pred dvorano presenetil vrstni red nastopajočih, na katerem so manjkali Italijani L'alba Dimorrigan (te novice pa tudi nisem prebral do konca).
Namesto njih so koncert otvorili domači Dethrone The Corrupted, kot headlinerji pa nastopili ljubljanski Hellsword. Sem bil razočaran? Sploh ne, saj Italijanov sploh nisem poznal, Ljubljančanom pa sem privoščil mesto glavnega nastopajočega, čeprav se je to z vidika številčnosti publike izkazalo kot ne najboljše.
Sicer sem pa Dethrone The Corrupted po dobrem letu dni prvič spremljal v živo, ne da bi na istem odru istega večera nastopili tudi Morywa. To seveda nima veze z ničimer, to omenjam samo kot zanimivo dejstvo. Torej, Dethrone The Corrupted. Morda si zasedba želi, da nastopa zaradi pestrih tehničnih težav na ta večer ne bi sprejela: nagajal je zvok, ki je bil in ni bil, še bolj pa sta nagajala mikrofon in kabel za mikrofon, ki po številnih menjavah obeh nikakor nista želela pravilno opraviti svojega dela. Aleksander na vokalu tako ni imel nobene druge izbire, kot da je skladno s svojo naravo s polno dozo humorja poskušal odkruliti/odpeti komade do konca, kolikor mu je to tehnika pač dopuščala. Osebno mi je bila celotna situacija bolj smešna kot moteča, podobnega mnenja pa je bila tudi najštevilčnejša publika večera, okoli štiridesetglava množica, enakomerno porazdeljena na samce in samice. In kaj so Bistričani ponudili novega? Single Belial's Anathema:


Naj tale videospot pove vse o tem, kako profesionalni so postali tile naši melodični death metalci, medtem ko bom jaz dodal samo še to, da idejno zelo všečno dominirata Rok in Beno na kitarah, ki se tako rekoč kot po knjigi držita nalezljivega ustvarjanja kitarskih dvoglasij in tako držita merico kakovosti še naprej visoko.
Drugi band tega večera so bili hrvaški Bad Blood. To je bil band, od katerega sem najmanj pričakoval in tudi najmanj dobil. V Metal Arhivih berem, da naj bi to bila thrash metal oziroma hardcore zasedba, medtem ko so se meni v živo predstavili kot »Rage-Against-The-Machine-metal-band«. Slednji opis sicer ne izključuje prvega, temveč ga samo dopolnjuje, ideja o primerjavi pa se mi je porodila še preden je band v skladu s setlisto na odru dejansko odigral tole priredbo:


Žal me kvartet iz Čakovca na ta večer ni preveč navdušil, v glavnem morda zato, ker so me žanrsko preveč presenetili, deloma pa tudi zaradi tega, ker mi glasbeno kaj prida novega resnično niso ponudili. Poleg tega pa izvedba v živo peša zaradi sindroma pomanjkanja drugega kitarista med izvajanjem kitarskih solaž. Zasedba bo polagala popravni izpit na festivalu Vratolom 2016.
Potem pa zvezde večera, Hellsword. Pred točno tremi tedni sem si skupino premierno ogledal v Kranju v okviru dvodnevnega festivala Metal Weekend #2, zaradi česar sem že vedel, kaj pričakovati. Poleg tega sta mi poznana tudi oba EP-ja (Blasphemy Unchained in Sounding the Seventh Bell), tako da v Mariboru res ni bilo čisto nobenih presenečenj. Le težave z mikrofonom so se nadaljevale, a nejevolje zaradi tega Mike in Ironfist nista izkazovala, performans pa tudi ni trpel. Na začetku sem že povedal, da je bila publika med nastopom ljubljanskih speed metalcev dokaj razredčena, kar me je zelo presenetilo, saj je bila gneča pred klubom tako zelo velika, da so se obiskovalci MC-ja tako rekoč grebli za proste stole. Pač, bil je petek, za marsikoga razlog za tradicionalni obisk Pekarne, ne pa tudi koncerta, ki se je odvijal v notranjosti. Hellsword bi seveda privoščil večji obisk, a pod črto je bilo vzdušje kljub vsemu zelo pozitivno, zaradi česar upam, da se bo band še vrnil v štajersko prestolnico.