Ob za trenutne razmere kar pestro obarvanem koncertnem vikendu je bila odločitev, v katero smer se podati tokrat, malce težja kot po navadi. Prevladala je odločitev, da se tokrat prvič sploh odpravim na skrajni vzhod v Mursko Soboto na LV. edicijo mnogim dobro poznane Metal Klavnice. Grajsko dvorišče je tokrat zamenjalo notranje prostore MIKK-a in dogodku dodalo še dodaten čar. Na tokratni Klavnici so poleg rednih domačinov Vulvathrone v goste prišli še mlada mariborska zasedba Taste of Plague ter ljubljansko-postojnski Mist. Zanimiv nabor skupin za še bolj zanimiv potek večera.
Prvi so oder zasedli Taste of Plague. Kot že v uvodu omenjeno, gre za mlado zasedbo iz Maribora, ki svoje glasbene usmeritve in ideje črpa iz različnih podžanrov ekstremnega metala, kjer so mogoče najbolj opazni vplivi death in black metala s primesmi slama in deathcora. Tako kot glasbeno je band tudi vizualno na odru temu primerno postavljen »na različne bregove« (tukaj v tem primeru najbolj izstopa vokalist s tipično black metal prezenco), kar na svojstven način daje zasedbi poseben pridih. Žal je tokrat zgodnja ura nekako pokvarila vzdušje, saj je maloštevilčna publika band opazovala le od daleč. Svetla izjema je bil le starejši gospod, ki je že od samega začetka z izjemno energijo zapolnil praznino pred odrom. Deloma bi lahko anemičnost publike pripisali tudi dejstvu, da so fantje prvič nastopili v Murski Soboti in kljub tej anemičnosti svojo nalogo opravili, kot se spodobi, ter z mešanico avtorskih komadov, ki bodo v obliki dolgometražca luč sveta ugledali najverjetneje pozno jeseni, in priredb predstavili razgiban nabor skladb. Osebno sem pogrešal kakšno hitrejšo pasažo in bolj blackmetalsko obarvan komad v stilu Garden of Frozen Souls, a je to popolnoma subjektivno opažanje.
Setlista Taste of Plague: Intro, Decimation, It's here, Lie to My Face (priredba Carnifex), Cleanse and Desolate, Infection of Mankind, Demolisher (priredba Slaughter to Prevail), Dysthymia, Garden ov Frozen Souls, Unanswered (priredba Suicide Silence).
Po krajšem premoru in obredni pripravi odra s svečami ter rogovi so oder zasedli Mist. Moram priznati, da sem se njihovega nastopa kar malce veselil, saj sem jih tokrat uspel prvič ujeti v živo. Mist že dalj časa predstavljajo eminenco slovenskega doom metala, ki ga prefinjeno dopolnjujejo z rifovskimi mojstrovinami v stilu legendarnih Black Sabbath, piko na i pa doda markantni vokal, ki se zlije z glasbo, in tako band pričara pravšnjo stopnjo skrivnostnosti, mističnosti in temačnosti, kar je odlično sovpadalo z ambientom grajskega dvorišča. Tudi počena struna kitarista skupine ni vrgla s tira in publika se je temu primerno odzvala ter ob razgibanosti zvokov energijo vračala nazaj na oder. Mešanica zasanjanih počasnih rifov, ki delujejo ritualno in mistično, trših kitarskih linij in melodične solaže sestavijo celoto, ki te nikakor ne more pustiti hladnega in je dovolj razgibana, da kot poslušalec ne postaneš anemičen. Tako že uvodna komada Delirium in The Ghoul razširita obzorja poslušalca, ki se z naslednjimi komadi samo še nadgrajujejo in dopolnjujejo. Band je tako koncert posvetil predstavitvi skladb z dolgometražca Free Me of the Sun, ki je izšel leta 2018, ter nastop tudi želel zaključiti z istoimenskim komadom, kjer vajeti vokala pri mirnejšem uvodu prevzame kitaristka Ema. Izjemna izbira zadnjega komada, ki s prehajanjem iz mirnejšega akustičnega dela v težji in agresivnejši del ustvari epskost, ki jo podkrepita oba vokala. Izjemno. In čeprav so bili Mist že pripravljeni zapustiti oder, se je našlo še nekaj minut za dva komada. Tokrat je šlo za skladbi Phobia ter Inan' z istoimenskega EP-ja. Mist so pričarali izjemno vzdušje, s katerim se lahko nadejamo, da jih bomo kmalu spet zasledili nekje v živo na odru.
Setlista: Delirium, The Ghoul, December, Ora Pro Nobis, The Offering, Disembody Me, White torch, Free me of the Sun bis: Inan', Phobia.
Kot se spodobi, so zadnji oder zavzeli domačini Vulvathrone. A kaj, ko je lahko dejstvo, da si domačin, tudi dvorezen meč. Tako se je že na samem začetku ponovno pojavil starejši gospod, ki pa je tokrat skupaj z bandom zavzel oder. Seveda je to v samem začetku bilo za vse, tako za band na odru kot tudi nas obiskovalce zelo zanimivo in je popestrilo sam nastop, kajti gospod se je izkazal v headbanganju in samo aktivnostjo na odru, vendar se je po nekaj minutah pokazalo, da ni to najboljša ideja, saj je oviral band na odru. Seveda pa vsi poznamo Vulvathrone, ki so to vse skupaj vzeli dokaj sproščeno in temu primerno gospodu naredili prostor in večino koncerta odigrali med publiko, kar je bilo tudi zanimivo doživetje, čeprav je sprehod med publiko nekako že tudi Hermanova stalnica, je bilo to tokrat bolj po sili razmer. Seveda je temu primerno tudi nastop doživel druge razsežnosti, a publika je uživala in to je najpomembnejše. Tako je tudi na svoj račun (ali pa tudi ne) prišel pevec black metal zasedbe Srd, ki je skupaj z bandom odkrulil skladbo Vulvathrone, za katero je gostujoče vokale prispeval tudi na zadnji plošči Whoreification. Nastop, ki bo ostal v lepem spominu tako bandu kot tudi večini obiskovalcem, verjetno pa gospodu ne, ali pač?
Setlista: Intro, Allure of Domination, Bitch suck my tič, Vulathrone, Metaphysics of Torture, Porn Porn Porn, Ass Destroyer 69, Rise and Shine, Whoreification, Cult of Vulva, Toilet Slut.
Tako se je tudi zame uspešno končala prva Metal Klavnica, ki je postregla z odličnimi zasedbami, ki so pokazale, da je metal v Sloveniji še kako barvit in raznolik. Žal čas in s tem povezane okoliščine trenutno odločilno vplivajo na obiskanost dogodkov, ki se ponovno kaže v slabši luči, vendar bo tudi to obdobje šlo v pozabo in ostala bo glasba, ostal bo metal, ki kljub vsem oviram in zagatam pri nas še kako živi.
