Metal Mania Open Air 2003

Edini metal festival v Sloveniji se je letos ponovil drugič. Sredi avgusta se je za dva dni vse domače metalsko dogajanje preselilo v Komen, na dvodnevno poslušanje tujih in domačih imen metala, pitja alkohola in seveda – zabavanje!
Zabavo so v petek ob štirih začeli novi upi domačega thrasha, Negligence, ki so več kot odlično uvedli obiskovalce v festival. Z vokalistom so nastopili prvič, česar pa se iz nastopa sploh ni dalo ugotoviti. Vse pohvale za uigranost in predanost glasbi in publiki!
Takoj za njimi je oder pripadel bandu Hercoolass, čas njihovega igranja pa je večina publike izkoristila za ostale dejavnosti. Ne da bi bili slabi, vendar preprosto ne po okusu metalske publike.
Kot tretji so bili na vrsti primorski thrasherji Insanity. Ti so tako z lastnim repertoarjem še bolj pa s priredbami Slayer, Sepulture in na koncu Lepper Messiah od Metallice navdušili headbangerje pod odrom in se predstavili kot zelo dober koncertni band. Ne bi bilo slabo, če bi se v prihodnosti večkrat predstavili publiki po celi Sloveniji.
Metalsteel to že redno in pogosto počnejo in to se jim na odru že zelo pozna. Pa tudi pod odrom, saj jih spremlja vse večja publika. V energičnem nastopu so predstavili svoj prvenec Usoda, na koncu pa so presenetili še z zelo dobrima priredbama Be Quick Or Be Dead – Iron Maiden ter South Of Heaven – Slayer.
Prvi predstavniki ekstremnejšega metala na festivalu so bili death/black metalci Obnounce. Prekmurci so bili na odru zelo uigrani, dinamični, v nastop pa so vključili tudi bruhanje ognja. Imeli so eno najštevilčnejših publik prvega dne in zagotovo niso nikogar razočarali.
Ker so Entreat odpadli, je sledil malo daljši odmor, nato pa so z nastopom začeli Hrvatje Altered State, slovenski publiki še dokaj neznan band. Zato se je pod odrom zbralo tudi nekaj manj ljudi. Naslednjič si jih raje oglejte, kajti gre za kvaliteten thrash metal band.
Še bolj brezkompromisnih je bilo naslednjih 35 minut, ko so oder zavzeli God Scard, gotovo eden najbolj dejavnih slovenskih koncertnih bandov. Predstavili so novega basista, ki se je z nastopom in imageom izkazal za dostojno zamenjavo za Zorosha.
Med njihovim nastopom smo že bili priča light showu na nebu, ki je bil pri nemških death/black metalcih Karkadan še bogatejši, bližji in glasnejši. Ne strele, ne izpadi elektrike, ne močni naliv ni banda pregnal z odra, kot tudi ne 20 ali 30 do kože premočenih fanov; kapo dol! Megadeth priredba Symphony Of Destruction (AC/DC – Thunderstruck bi bila okoliščinam še primernejša) je pregnala neurje in metalce izpod varne strehe nazaj pod oder. Karkadan, ki smo jih lani kot predskupino Agathodaimon imeli prvič priložnost videti pri nas, so bili nedvomno eni od »zmagovalcev« prvega dne.
Prenevarni za Summer Breeze Open Air, v Komnu pa se jih ni nihče bal. Gre za nemške black metalce Ancient Ceremony, ki zaradi protesta lokalnih, cerkvenih oblasti niso smeli nastopiti na omenjenem festivalu. Ancient Ceremony imajo za sabo že kar nekaj albumov, a publika se nad priredbo Metallica klasike Creeping Death seveda ni prav nič pritoževala. Tudi drugače je bil njihov nastop na nivoju.
Ob polnoči so oder zasedli edini gothic metalci na festivalu, Darkseed. Zaradi tehničnih težav so nekoliko zamudili s svojim začetkom, kasneje pa je vse gladko steklo. Ne glede na to, da so bili »najmehkejši« band prvega dne in da je bilo že pozno, je njihov nastop spremljalo lepo številčno občinstvo. Darkseed so se jim oddolžili z zelo dobrim nastopom in vse povabili na Summer Breeze festival, kjer letos tudi nastopajo.
Kot zadnji so v petek nastopili A Traitor Like Judas. Ti s svojo kombinacijo hard corea in metala niso bili po okusu večine (še prisebnih in prisotnih) obiskovalcev, ki so se, razen redkih, raje posvetili drugim aktivnostim.
Sredi sobotne popoldanske vročine so prvi na oder stopili Postojnčani Imperij. Kar številna publika je poiskala senco pod odrom ali na tribunah, simfonični, melodični metal z opernim vokalom pa je bilo dobro ogrevanje za nadaljnje nastope. Band je bil dobro razpoložen, pevka Barbara je kontaktirala s publiko, skoraj vsak komad je komu posvetila, črno piko pa si zasluži le za izjavo (izrečeno s skrivnostnim nasmehom), da ji metalci niso všeč.
Kot drugi bi morali nastopiti zahodni sosedi End Of Eternity, ki pa v Komen niso prišli. Zmenjali so jih rojaki, katerih ime je ostalo neznanka. Italijani so nastopili pred najmanj številčno publiko, razen kakšnega posameznika so se vsi raje hladili v senci.
Publika pa se je v velikem številu vrnila za nastop uveljavljenih slovenskih brutalnežev Scaffold. Frontman Aleš je že na začetku vzpostavil pristen kontakt z občinstvom, ki je band za odlično predstavo nagradilo z zelo dobrim odzivanjem skozi cel nastop. Scaffold so termin igranja zamenjali z Root A' Balluta, ki so imeli zaradi tehničnih težav zelo skrajšan nastop. Škoda, kajti primorski thrasherji so »razturili« oder po dolgem in po čez. S tem, da je Aleš odstopil kitaro Nini, je band dobil še bolj jeznega, energičnega frontmana, ki še izdatneje pripomore k udarnosti njihovega nastopa. Bravo.
Bravo tudi za Kaoz. Kaj bi drugega sploh lahko pričakovali od modernih thrasherjev, ki skrbijo, da Velenje ni poznano le po Gorenju, Jolandi Čeplak in Šank Rock. Glavnino nastopa je predstavljal prvenec, manjkali pa niso tudi Slayerji.
Thrashiranja še ni bilo konec, kajti na vrsti so bili stari mački (z eno mlado) Sarcasm. Band v sredini septembra izdaja nov album Divja Kri in v prvem delu smo ob Thrash Tonight slišali že kakšno novo pesem s tega albuma. Vrhunec njihovega nastopa in tudi eden celotnega festivala pa je bil zadnji del s Crematory, Dej mi/Sarcasm, Road Warriors in presenečenjem, priredbo Iron Maiden klasike Wrathchild. Odziv publike v tem delu nastopa je bil res izreden.
Z italijanskimi bandi letos ni bilo sreče. Doom metalci Diableria so bili sicer boljši kot njihovi rojaki popoldan, a vseeno je publika ob njihovem nastopu bolj kot ne ostala hladna.
V soboto so naše južne sosede zastopali Infernal Tenebra, ki so se predstavili kot zelo kvaliteten, tehnično dodelan, uigran band z odličnim frontmanom. Zato ne čudi, da se je z vsako skladbo pod odrom nabiralo več ljudi in da je publika vse aktivneje in glasneje spremljala nastop hrvaških death/thrash metalcev. Prav podpora publike je bila odločilna, da je band uspel prepričati organizatorje, da na koncu odigra še Carcass priredbo Heartwork.
Fani klasičnega black metala so na svoj račun prišli ob desetih zvečer, ob nastopu Avstrijcev Sanguis. Ti so predstavili svoj prvenec Chaosgate Guardians, odigrali pa so tudi Immortal priredbo Unsilent Storm In The North Abyss. Za njihov nastop po vseh kriterijih velja kategorizacija black metala, pa naj bo to glasba, image ali katerikoli drug dejavnik, ki sodi na črnometalski oder.
Zelo pozitiven vtis so zapustili nemški thrasherji Cockroach. Svoj nastop so odtreširali tako kot se spodobi, poleg svojega, zelo solidnega materiala pa so publiko še bolj spravili pokonci s priredbami velikanov kot so Death (Pull The Plug) ali Slayer. Z eno besedo: partytime!
Po imenu najbolj znano ime festivala so bili Agathodaimon. Band je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi glede na lansko leto, ko so navdušili na Metelkovi. V Komnu njihov nastop ni bil tako prepričljiv, a še vseeno zadovoljiv. Odigrali so svoje najbolj znane komade, pevec pa je nastop popestril z bruhanjem ognja.
Pred zaključnim bandom festivala Nocte Obducta se je prizorišče opazno spraznilo. Glasba nemških posebnežev je zelo stvar okusa, black metal v nemškem jeziku, dolgi komadi... Pri enem izmed njih, ki so ga odpeli trije vokalist, se jim je pridružil tudi Robby iz Karkadan.
Metal Mania je tudi letos uspela, festival se širi, kar je edino pravilno. Tako smo letos lahko videli in slišali nekaj več večjih tujih imen, vsakdo pa je lahko tudi videl, da domači bandi nedvomno so za na oder. Letos je bilo na festivalu omogočeno tudi scanje, sranje in celo tuširanje, žal pa smo se tudi letos nalivali s toplo pijačo. Nič ni popolno, tudi Metal Mania ne, a je vendar bila letos več kot zelo dobra in verjamemo, da bo drugo leto festival še boljši.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.