REPORTAŽE

23. 7. 2018

Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2018

Graščinsko dvorišče, Laško / 6. 7. 2018

»Pa kaj danes vsi rinete v Laško, a se je že lotilo Pivo in cvetje?« nas je nagovorila prodajalka vozovnic na železniški postaji. »Ah, kje pa. Gremo na nekaj še boljšega.« Govorim seveda o novem zbirališču pripadnikov metal kulta, ki je nastalo v osrčju Laškega. Po nekaj odlično izpeljanih koncertih pod imenom Metaljot Raspaljot se je društvo ŠMOCL odločilo za še en korak naprej in nastal je Metaljot Raspaljot – open air festival 2018. Pogumna poteza organizatorjev, ki po Tolminu želijo ustvariti še festivalsko točko na drugem koncu Slovenije. In zakaj pa ne, saj imajo vse potrebne sestavine za uspeh – prisrčno naselje, vajeno glasnega razbijanja, dobre in redne železniške povezave (zadnji vlaka za Ljubljano je ob 2.24 in za Maribor ob 1.57) in seveda najbolj znan zeleni izvir »metalske nafte« pri nas. Če k temu dodamo še zveneča imena iz tujine in predvsem iz Slovenije ter ugodno ceno vstopnic (le 18 € v predprodaji in 22 € na dan dogodka), bi si že res lahko šteli za greh, če bi to zamudili.

Za lokacijo so presenetljivo, a povsem primerno izbrali idilično graščinsko dvorišče, ki je le še doprineslo k čaru samega dogodka. Celotno podobo je nekoliko skazila šotorska streha, ampak glede na vremensko napoved ne gre zameriti te poteze. Treba je tudi pohvaliti pestro izbiro hrane in pijače ter prav nič zasoljenih cen. Kot se za festival spodobi, je bilo tudi dogajanje na odru zelo raznoliko.
Obiskovalce so najprej ogreli fenomenalni Valuk, ki so poskrbeli za pravo dozo poganskega black metala. V sovpadanju z žanrom so tudi s svojo črno odpravo marsikomu naježili kožo. Kaj pa gre drugega pričakovati od banda iz idrijskega rudnika, ki je tudi lepo presenetil s slovenskimi besedili. Sledili so death/groove metal veterani Sarcom iz Metlike ter za njimi ljubljanski brutalneži Panikk, ki so tako kot vedno prikazali zelo energičen in izpiljen thrash. Kljub nekoliko slabšemu zvoku jim je le uspelo končno premakniti zbrano publiko, ki se ni mogla upreti njihovemu divjanju. Za nadaljevanje so poskrbeli Velenjčani Kaoz, ki so se vrnili na sceno po dolgem zimskem spancu, a dokazali, da v tem času niso izgubili prav nič svojih sposobnosti. Navdušili so predvsem s priredbo legendarnih Slayer ter izjemno udarno formo. Še eni, ki so si pred kratkim privoščili nekaj oddiha z odrov, so Savinjčani Paragoria. Njihovo zvrst bi opisal kot tehnični death/thrash metal z zelo modernim prizvokom, ki mi je zelo sedel. Prav tako so me navdušili z zelo dovršenim in izredno uigranim nastopom, pri katerem si niso dovolili niti ene napakice. Poleg komadov z njihovega prvenca Decomposition of Mind so nam predstavili še nekaj svežih stvaritev, ki jih lahko pričakujemo na novem albumu. Po odzivu večine obiskovalcev bi se moral prodajati kot za med.

Po nekoliko daljši pavzi od prejšnjih je stopilo na sceno že prvo veliko ime večera. Kultna black/death/industrial metal zasedba Noctiferia s svojimi dvajset plus leti delovanja spada med najstarejše in najuspešnejše slovenske metal bande. Čeprav so največ slave poželi s prvimi izdajami, so se tokrat z nekaj izleti v mlajšo zgodovino bolj držali aktualnega albuma Pax. A nič ne de, fantje so dali vse od sebe in premaknili večino publike iz ozadja v norišnico pod odrom. Vmes so sicer imeli dve neljubi prekinitvi – prvo je povzročil bobnar, ki je sproščal preveč jeze in počil opno, v drugo pa jim jo je zagodel štrom. A sekstet se ni dal zmesti in je gladko prešel čez težave ter zaključil nastop po načrtu.

Za naslednje izvajalce bi zame veljalo, da sem jih v živo slišal prvič in zadnjič. Pa ne v slabem smislu. To naj bi bil poslovilni koncert legendarnih Interceptorjev … oziroma drugi in zares zadnji poslovilni nastop … verjetno. Na srečo jih je glava organizatorske ekipe pregovorila v še zadnji šus na odru in mi tako omogočila, da sem se vsaj enkrat seznanil z nastopom enega od pionirjev metal scene pri nas. Dobil sem točno to, kar sem pričakoval – dobre stare udarne riffe ter glasnega in zgovornega frontmana Čulka. Veterani, ki so aktivni že vse od leta 1991, so od začetka do konca presenetljivo dobro držali hiter ritem – za to priložnost je kot gostujoči bobnar vskočil Grega Plamberger (Cvinger, Cordura, Marax, Kholn) – in dokazali, da še niso za v staro šaro, kaj šele pokoj. Njihov nastop je popestril še pevec Noctiferie, ki se jih je pridružil za dva komada, pri tem pa je treba tudi omeniti, da je bilo to edinkrat, da sta si te dve kultni skupini delili oder – v kolikor se graveyard metal zasedba ne bo poslavljala kot nekateri tuji velikani.

In če mi je končni vtis pri prejšnjih izvajalcih pokvaril nekoliko slabši zvok, je bila pri zadnjem aktu večera zgodba precej boljša. Nosilci festivala, Decapitated, so prišli, pometli celotno prizorišče in nas na koncu pustili kot prazno tubo zobne paste, iz katere si ravno iztisnil še tisto zadnjo rundo ščetkanja. Poljski velikani tehničnega death metala so skozi celoten nastop izlivali svojo jezo in strast, ki te ni pustila ravnodušnega. Verjetno je posledica tako energičnega nastopa tudi nedavna in neupravičena obtožba posilstva, ki je le kaplja v čaši nesreč tega banda. A tako kot vedno v preteklosti so se tudi tokrat vrnili še močnejši. Publika jim je lepo sledila in si razgibavala vratove ter občudovala pevčeve res dolge raste. Glede na prikazano in da so se po vsem tem sranju tako pobrali, si zaslužijo naš poklon in spoštovanje za nadaljevanje svoje glasbene poti.

Tako, pa smo prišli do zaključka prvega metalskega open air festivala v Laškem. Zdaj imamo tudi metalci razlog za vsakoleten množični obisk tega mesteca. Organizatorji si zaslužijo čestitke za vrhunsko izvedbo in ponudbo. Kot edino šibko točko bi spet izpostavil zvok, pri katerem pa na takem prizorišču ravno ne moreš delati čudežev. Za drugo leto dopuščajo možnost dvodnevnega dogajanja s kampiranjem. Mogoče jim v bližnji prihodnosti uspe potegniti celotno dogajanje kar v Pivo in cvetje, da se vmes ne bomo niti vračali domov.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana