Od Mgłe smo zdaj že vajeni, da vse informacije delijo zelo neposredno in milo rečeno tik pred zdajci. Tako se je tudi informacija o letošnji turneji v medijih pojavila kar nekoliko pozno, a kaj, ko pri Mgłi to nima nobenega vpliva. Ker mi je udeležbo na njihovem ljubljanskem koncertu skupaj z Martwa Aura in Dagorath pred tremi leti preprečila bolezen, tokrat izpuščanje dogodka v nobenem primeru ni prišlo v poštev. Tokrat je bilo vprašanje le, v katero smer nas bo vodila pot. Na koncu je prevladala odločitev, da se odpravimo k našim južnim sosedom, natančneje v zagrebški klub Boogaloo.
Tokrat so se poljski posebneži Mgła na turnejo podali z rojaki Odium Humani Generis in In Twilight's Embrace, časovnica trenutne turneje pa zgleda tako:
19.00 vrata
19.30 Odium Humani Generis
20.30 In Twilight's Embrace
21.45 Mgła
Kljub nekoliko bližji lokaciji koncerta sem bil ob najavi časovnice kar boljše volje, saj mi zgodnje ure začetkov dejansko ustrezajo, ker je potem tudi pot domov lažja. A vrnimo se h samemu koncertu, ki je že ob prihodu nakazoval izjemno zanimanje oboževalcev trših in temnejših zvokov, saj se je pred klubom že dobro uro pred začetkom nabrala kar zavidljiva množica navdušencev.
Posledično je bila ob začetku slika v dvorani kar precej drugačna, čeprav so iz ozvočenja že zadoneli prvi zvoki uvodnega komada prvega banda večera. Odium Humani Generis so relativno mlad band, ki je pred dobrima dvema letoma izdal prvenec Przeddzień, kateremu na turneji posveča tudi največ pozornosti. Po krajšem in mirnejšem uvodu so fantje pokazali svoj pravi obraz, in sicer so s počasnejšim, a zato kar surovim black metalom nakazali, da bodo tudi oni pritegnili marsikateri radoveden par ušes. Tako so tudi moja ušesa počasi in vztrajno vsrkavala glasbeno podobo in kljub manj aktivnemu dogajanju na odru bila nad slišanim pozitivno presenečena. Mešanica mirnejših, na trenutke že zasanjano ambientalnih delov in agresivnejšega hrumenja kitar je nagovarjala vse večjo množico ljudi v dvorani in kljub depresivnejšemu pridihu požela odobravanje, ki se je pokazalo v začetnem sramežljivem pozibavanju teles in miganju glav. Odium Humani Generis so svoj koncert načrtovali v zelo zanimivem zaporedju, saj so iz »mirnejših in počasnejših« komadov prehajali v hitrejše in agresivnejše ter se tako v mojih očeh lepo sprehodili po vseh vejah black metala. Pridihi različnih velikanov tega žanra so jasno razvidni in tako me tudi neinteragiranje s publiko sploh ni presenetilo. Kratek nastop, ki je izpolnil dolžnost in vsem pod odrom potešil potrebo po pravi dozi black metala.
Po krajšem oddihu pred dvorano se je v skladu s časovnico dvorana že počasi začela polniti in pripravljati na drugi band večera. In Twilight's Embrace so v nasprotju s predhodniki Odium Humani Generis že od samega začetka pokazali zobe in se v maniri Watain agresivno in brezkompromisno lotili svojega nastopa. Interakcija z zdaj že bolj številčno publiko je delovala brezhibno v obe smeri, kar je seveda podžgalo tudi band na odru, ki je kljub ritualistični podobi s svečami in ogromno dima deloval pripravljen na to, da vsem pod odrom pokaže, kako se stvari streže. In to jim je tudi uspelo. In Twilight's Embrace imajo za sabo že šest dolgometražcev, to pot pa so povsem pričakovano nastop posvetili letošnjemu izdelku Lifeblood. K pravemu koncertnemu doživetju je velik del prispeval karizmatični vokalist Cyprian, ki je vseskozi iskal stik s publiko, in če ga mogoče zaradi začetne sramežljivosti ni prejel v celoti, je z deljenjem vina to zadevo takoj odpravil. In Twilight's Embrace so z zelo razgibanim in pestrim glasbenim izborom pokazali drugo plat black metala, ki lahko s pravšnjo mero tudi poleg vse zlobe in agresije deluje prav lepo živahen in poskrbi, da publika občuti energijo z odra in to tudi vrača. Recept, ki bi ga moral upoštevati marsikateri večji band, kar pa je stvar za drugo debato. Osebno sem bil nad nastopom In Twilight's Embrace zelo pozitivno presenečen in si bom band vsekakor še kdaj ogledal v živo.
Kljub dobri izbiri predvozačev in zelo všečnemu nastopu In Twilight's Embrace je čakanje na Mgło trajalo enostavno predolgo. Že to, da sem moral izpustiti ljubljanski koncert pred tremi leti, kjer je band predstavil svojo zadnjo stvaritev Age Of Excuse, in nato še dejstvo, da se je medtem celoten svet postavil na glavo in je bilo čakanje na ponovno snidenje z Mgło mukotrpno, je moje pričakovanje na nastop »zvezd« večera iz minute v minuto naraščalo. Verjetno nisem bil edini, saj se je zdaj dvorana dokončno napolnila, po prvih udarcih po bobnih in kitarskemu grmenju pa se je začutila moč neustavljivega stroja, ki ga poganjajo štiri identitete, ki se izgubijo pod maskami in tako brezobrazno tvorijo nepremagljivo enotnost, ki jo dosežejo Mgła tudi s svojo glasbo in interpretacijo black metala. Aktualna turneja predstavlja predstavitev zadnje plošče, setlista pa je bila tudi temu primerna. Kar seveda nikakor ni slabo, a bi mogoče marsikateri oboževalec bil vesel tudi kakšnega presenečenja s starejših albumov. Band se je sicer sprehodil tudi do With Hearts Toward None in Mdłości ter seveda Exercises in Futility. Nastop sam je bil izpeljan več kot odlično in tudi to, da so bili komadi odigrani za odtenek hitreje, ni pokvarilo vzdušja oziroma popačilo zvoka. Ravno nasprotno. Pred odrom so se vihtele čupe in tudi pojav moshpita ni bil nič nenavadnega. Deset komadov dolg nastop je hitro minil in na tem mestu se mi je porajalo vprašanje, ali ni morda že napočil čas, da bi moral band kova Mgła kot headliner večera igrati vsaj kakšne pol ure več.
Mogoče sem še vedno preveč pod vtisi koncerta, a tokrat so Mgła dokazali, da spadajo med sam vrh žanra, da kljub »statičnosti« na odru dosežejo želen učinek in z glasbo, lučkami in energijo ustvarijo nekaj posebnega, kar ostane v tebi še dalj časa.
»What has to be done, has to be done
The human nature is what it is
We cover our eyes in a call to arms
And turn one edge toward ourselves«
