Mist / Ways of a Heretic / Daimona

Pretekli vikend so se v mnogih klubih in na koncertnih prizoriščih dogajala praznovanja ob noči čarovnic in tudi v meni skoraj domačih Brežicah so na svoj račun prišle temačnih viž željne duše. V Mladinskem centru Brežice se je namreč odvil koncert domačih Daimona, Ways of a Heretic in Mist. Trojica je vsaj po mojem mnenju odlična podlaga za izjemno megleni in turobni čarovniški vikend. Dogodek, ki sem ga z veseljem pričakovala, me je na koncu pustil precej razočarano. A pojdimo od začetka.

V Brežice sem se odpravila malo po osmi zvečer, saj je dogodek na Facebooku napovedoval začetek ob devetih. Gneča na parkirišču je obetala veliko, vse skupaj pa je nekako potrdilo tudi prijetno število ljudi pred vhodom v klub. Za tiste, ki morda ne poznate MC-ja v Brežicah, je treba omeniti, da je objekt sestavljen iz kluba s šankom in dvignjenim podestom, ki se večkrat spremeni v oder. Če pa se sprehodimo skozi klub, nas pot vodi do toaletnih prostorov in večje večnamenske oziroma koncertne dvorane. Ta je skoraj tako velika kot mariborski Štuk ali ljubljanska Cvetličarna. Na moje presenečenje so se organizatorji odločili, da prepolovijo dvorano z namensko zaveso in izpeljejo dogodek prav na velikem odru. To seveda pomeni, da je treba predhodno poskrbeti za res dobro promocijo, res dober zvok, konkretno produkcijo in kakšno dodano piko na i na dogodku, in sicer npr. dekorirani prostor, dekorirani oder, povečana ponudba pijače s čarovniškimi zvarki ali pa vsaj, kar bi res bil minimalni standard, metal glasbo v baru. No, tega nekako niso uspeli doseči.

Po klepetu z znanimi obrazi in kozarčku izbranega napitka sem se odpravila v dvorano, kjer so na odru že stali Daimona. Njihov zvok žal ni bil najboljši, kar se tiče samega koncerta pa je bil izpeljan pričakovano. Postregli so nam s standardnim setom, ki sem ga v preteklosti že nekajkrat slišala, med drugim tudi lansko leto na njihovem krstnem nastopu z Eruption. Zasedba je izjemno uigrana, vokalistka pa je iz nastopa v nastop bolj suverena. Žal jih ostali obiskovalci očitno niso (pre)poznali, saj nas je bilo v dvorani največ pet. Kot omenjeno, so Daimona svoj nastop opravili pričakovano, a me je strah, da se jih bom(o) naveličali, ker nam poleg sicer kakovostne glasbe in dovršene odrske oprave ne ponujajo nič več. V svetu raznih Batushk, Mgle, Gaeree in drugih novodobnih black metalskih zasedb je enostavno potrebnega nekaj več, pa naj bodo to rekviziti na odru, ritualistični premiki, izrazni ples oziroma vsaj nekaj, s čimer pritegneš poslušalca. Žal imamo v 21. stoletju vsi okoli sebe izjemno veliko dražljajev in posledično je publika vse bolj in bolj zahtevna.

Naslednji so na oder stopili Ways of a Heretic, ki so v Posavju zelo domači, saj večina članov prihaja iz Sevnice. Za razliko od predhodnikov igrajo bolj tradicionalni black metal z občasnim pridihom black´n´rolla, predvsem pri vokalistu pa se pozna izjemen vpliv Kvarfortha in Hoesta, saj med nastopom prevzame trpečo in temačno persono. Njegove poteze me izjemno spominjajo na omenjenega vokalista legendarnih Shining, te pa so ga na tokratnem nastopu reševale tudi pred manjšimi težavami z vokalom. Sama prezenca, premikanje po odru, uigranost vseh članov in seveda tudi več osebnih vez s fanti so poskrbele, da se je v dvorano premaknilo nekje 40 obiskovalcev, kar je predstavljalo tudi maksimum večera. Zvok je bil med njihovim koncertom malenkost boljši, premikanje pod odrom pa še vedno malenkost bolj ležerno. Tu in tam se je premaknila kakšna postava in čupa, odziv s strani publike je bil vsekakor konkretnejši. Po koncu njihovega nastopa sem se ponovno prestavila pred bar po okrepčitev in na teraso, kjer pa žal ni bilo nič kaj več ljudi. V klubu je bilo sicer nekaj obiskovalcev, ki jih black in doom metal vse prej kot zanimata.

Ležerno vzdušje, ki se je vleklo kot megla, me je pripravilo do tega, da sem prisluhnila prvim trem komadom zasedbe Mist, ki so en dan prej več kot uspešno nastopili v ljubljanski Menzi pri koritu, in odšla domov. Slednji so imeli v dvorani morda kakšno postavo manj kot njihovi predhodniki, zvok pa je bil glede na njihovo zvrst verjetno še najboljši od vseh nastopajočih.

Zakaj je v Brežice na brezplačen koncert prišlo precej manj ljudi, kot sem jih pričakovala, ne vem. Ali je bila izbira zasedb napačna, ali bi morda vse skupaj bolj uspelo, če bi bil koncert enostavno v klubu? Po toči zvoniti je prepozno, upam pa, da bo mlada ekipa organizatorjev še vztrajala pri organiziranju koncertov, saj nam jih v Posavju res primanjkuje.