Nightwish / Beast in Black / Turmion Kätilöt

Na minulo deževno nedeljo oziroma na čisto povprečno ljubljansko nedeljo smo se z našimi partnerji Koncerti.net odpravili na koncert znamenitih finskih simfoničnih metalcev Nightwish. Koncert je bil res težko pričakovan, saj je bil datum večkrat prestavljen. Najprej je bila izvedba dunajskega nastopa načrtovana že za davni 12. december 2020. Nekateri so že takrat kupili vstopnice za koncert, ne vedoč, da bodo morali za dejanski nastop čakati kar dve leti. Osebno sem koncert še bolj pričakoval, saj je bil to zame iz raznoraznih razlogov prvi koncert finske zasedbe. Večkrat sem že imel vstopnico za koncert, prvo že davnega leta 2012, ko je bil takrat napovedani koncert v ljubljanski Hali Tivoli odpovedan zaradi »produkcijskih in logističnih razlogov«, kar koli naj bi že to pomenilo. Trenutna zasedba Nightwish je danes povsem drugačna, saj je nehumano sposobna vokalistka Floor Jansen leta 2013 prevzela delovno mesto Anette Olzon, ki je danes še vedno aktivna v drugih projektih, letos pa se je pridružila še neoklasičnim power metalcem Ultima Grace. Naslednji, ki je nato zapustil band, je bil zasedbin prvi bobnar Jukka Nevalainen, čigar vlogo je prevzel Kai Hahto (Wintersun). Nedolgo zatem so Nightwish doživeli še hujši udarec, saj jih je zapustil še en dolgoletni član, Marco Hietala, ki pa je imel eno izmed vodilnih vlog v bandu. Poleg bas kitare je namreč na marsikateri pesmi prispeval tudi svoje nenadomestljive in ikonične vokale, včasih pa je v roke prijel tudi kitaro. Vlogo basista je tako prevzel Jukka Koskinen (Wintersun), popolnoma nadomestiti Hietalo pa se je izkazala kot nemogoča naloga. Namesto tega so Nightwish imeli odlično zamisel, in sicer da bandu dodajo šestega člana, Troya Donockeya, ki je prevzel marsikatero novo vlogo. Donockey dopolnjuje band z moškimi vokali, akustično kitaro, raznimi pihali (več vrst flavte), tradicionalnimi irskimi dudami, bodhrán bobni, bozuki, včasih pa dopolnjuje pesmi z dodatno električno kitaro. Nightwish so danes v tej zasedbi v formi, kot še nikoli.

Kot največja skupina iz Slovenije smo z dvema avtobusoma (enim dvonadstropnim) na Dunaj pripotovali nekaj ur pred koncertom, kar je vsem, ki smo potovali, omogočilo nekaj prostega časa za pohajkovanje po mestu, ki so ga nekateri izkoristili za obisk božičnih stojnic, kako pijačo, predvsem pa za hrano, drugačno od sendvičev. Avtobusi so nas pustili v bližini dunajske lokacije Stadthalle, na isti lokaciji so nas po koncertu tudi pobrali.

Najprej so nastopili finski industrial metalci Turmion Kätilöt, ki so v krajšem 30-minutnem setu predstavili šest komadov iz svojega arhiva. Natanko po urniku nastopov so na oder stopili člani šesterice s svojimi prepoznavnimi umetniško obarvanimi obrazi. Nastop so začeli s komadom Naitu z zadnjega albuma Global Warning iz leta 2020, katerega turneja je ravno v teku, saj podobno, kot velja za ostala dva nastopajoča tega dneva, jo je prekinila pandemija. Vokalista MC Raaka Pee (Petja Turunen) in Shag-U (Saku Solin) sta neprestano bodrila še ne povsem ogreto publiko, ki se je večinoma odzivala, čeprav z nekaj odpora. Med vsemi nastopajočimi so bili namreč Turmion Kätilöt s svojimi »dance« podlagami in nečistimi (growl) vokali band, ki je najbolj odstopal od simfoničnega metala glavne skupine večera. Ne glede na to so se prisotni tudi z njimi nekoliko že vidno vživeli v pozitivno vzdušje, dvorana pa se je počasi vse bolj polnila z v črno oblečeno publiko. Mogoče niso bili ravno najbolj primerna izbira za tak večer, so pa člani zasedbe vseeno odigrali vrhunsko in delovali vidno usklajeno. Verjetno je šlo za marketinško odločitev, saj so bili vsi trije nastopajoči bandi večera iz Finske. Z vidika promocije je torej odločitev razumljiva, nikakor ne bi presenetilo, če Turmion Kätilöt med turnejo niso pridobili še kakšnega novega privrženca.

Tudi z naslednjim bandom se še nismo približali simfoničnemu metalu, vendar nič zato. Energični power metalci Beast in Black so s svojo razigranostjo oder dobesedno napadli s pesmimi, ki večkrat spominjajo na metalsko verzijo japonskih animiranih risank (anime). Band, ki je v svoji še ne tako dolgi, vendar uspešni karieri zamenjal le bobnarja, si zagotovo zasluži pohvale. Tekom nastopa so večkrat prikazali visoko usklajenost. Oba kitarista, basist in vokalist so se namreč večkrat gibali usklajeno z ritmom na bobnih, ravno tako so večkrat uprizorili »skupinske headbange«, pri čemer so se vsi štirje nesedeči člani eden drugemu približali in s harmoniziranim headbangom prenesli še več energije med publiko. Grški vokalist Yannis Papadopoulus je bil najbolj dinamičen član na odru, saj je z neprestanim tekanjem z leve na desno stran odra bodril publiko. Tudi izjemne vokalne sposobnosti visokih in hrapavih Papadopolousovih glasilk niso ostale neopazne. Veliko dela je imel na odru tudi bobnar Atte Palokangas, ki je svoj trud in izjemen talent med posameznimi komadi plačeval z brisanjem znoja z brisačko. Peterka zna prinesti na oder neverjetno dozo energije, bistveno bolj zanimivi bi bili v sklopu kakšne power metal turneje, na kateri bi odlično delovali tudi kot headlinerji. Med publiko se je videlo, da je med njihovim nastopom redko komu uspelo stati pri miru, na tisoče glav se je premikalo po ritmu čvrstih bobnarskih udarcev. Vsekakor je bil bolj drzni del publike z bistveno več angažiranosti viden le bliže odru. Jasno je bilo, da je večina publike prišla skoraj izključno zaradi Nightwish, kar se je poznalo tudi preko neprestanega polnjenja dvorane med prvima dvema nastopoma.

In končno je ob 20.45 prišel čas za vrhunec večera. Res težko pričakovan koncert pionirjev simfoničnega metala Nightwish se je začel s kratkim uvodom za v živo prirejene pesmi Music. Navdušenje v dvorani je bilo tokrat opazno z vseh strani, jasno je bilo, da je večji del publike čakal samo ta nastop. Koncert so začeli z novejšim singlom Noise z zadnje izdaje Human. :II: Nature., ki jim ga je, kot že omenjeno, na nekaterih datumih turneje uspelo predstaviti šele dve leti po izidu. Tako setlista kot tudi člani zasedbe so analogni temu, kar se je dalo videti na spletnem koncertu v namišljeni, virtualni lokaciji The Islanders Arms. Edina razlika v skupini je ta, da je takrat izposojeni basist banda Wintersun Jukka Koskinen zdaj tudi uradno stalni član zasedbe. Koncert so nadaljevali s Storytime, kjer se je vokalistka Floor Jansen izkazala kot dobro nadomestilo vokalnega stila Anette Olzon, in z zelo umetniškim komadom Tribal, ki je eden izmed najbolje sprejetih pesmi z izdaje Human. :II: Nature. S slednje so Nightwish predstavili še pesmi Harvest, Shoemaker in prijetno akustično priredbo komada How’s the Heart?, ki so jo pred dvema letoma prvič predstavili preko kanala Planet Rock. Pomanjkanje močnejših vokalov Marca Hietale se je zelo poznalo, vendar so člani banda vrhunski glasbeniki z veliko znanja, kar zasedbi omogoča dovolj fleksibilnosti, da se ti nadomestijo na nekoliko drugačen način: včasih jih prevzame Donockey, včasih jih pretvorijo v ženski vokal, ko jih prevzame Floor Jansen. Največjo skrb je marsikomu predstavljala reinterpretacija komadov iz obdobja vokalistke Tarje Turunen, ki nas bo v Ljubljani obiskala v marcu, saj ima ta res značilne, lirsko usmerjene vokalne tehnike. Dejansko pa to ne predstavlja nobene težave neverjetni nordijski pevki Floor Jansen, ki je tudi te odpela, če se izrazim, kot se večkrat izražajo njeni oboževalci, »florgazmično«. Predvsem je bilo to opazno v predzadnjem komadu večera Ghost Love Score, ki je bivši vokalistki Tarji pisan na kožo, a očitno to drži tudi za Floor. Večer so Nightwish zaključili z The Greatest Show on Earth, v originalu ima kar 20 minut, ki je za nastope v živo malenkost skrajšan. Pesem je neverjetno potovanje skozi zgodovino evolucije Zemlje, planeta, ki gosti mnogo živih bitij, med katerimi smo tudi ljudje. Ob besedilu »We were here!«, ki glasno sporoča, da smo vsi, ki smo se kadar koli rodili, privilegirani, da lahko doživimo življenje kot zavedna živa bitja, so Nightwish zaključili vrhunski nastop. Poslovili so se še s pesmijo Ad Astra, med katero so se publiki poklonili, nakar je Floor vsem prisotnim, podobno kot na spletnem koncertu, še zadnjič pokazala svoje neverjetne vokalne sposobnosti.

Če Nightwish ne bi zatem odšli z odra, bi marsikdo zdržal vsaj še dodatni dve uri koncerta. Ker pa temu žal ni bilo tako, smo se veseli ravnokar doživete izkušnje počasi vračali proti avtobusom in s Koncerti.net v zgodnjih jutranjih urah zopet pripotovali v Ljubljano. Nightwish so že pravi glasbeni fenomen, njihov nastop v živo, predvsem v tej zasedbi, presega navaden koncert. Dejansko gre za pravo doživetje, ki bi ga vsakemu ljubitelju glasbe upal priporočati vsaj enkrat v življenju. S svojim stilom so Nightwish, ko so se prvič pojavili, odprli vrata čisto novi zvrsti metala, ki je precej »lažja« od tistega, kar si nemetalci navadno stereotipno predstavljajo pod izrazom »metal«. Tipične metal poteze sicer pridejo večkrat do izraza, vendar so pesmi toliko bolj globlje, tako besedilno kot instrumentalno, da so v ospredju predvsem glasbene sposobnosti posameznih članov in sinergije, ki jih skupaj ustvarijo na odru.