Po prečudovito preživetem valentinovem v Ljubljani v družbi Behemoth, Abbath, Entombed A.D. in Inquisition sem se ponovno odpravil na koncert ravno na dan žena. Tematsko se obiskani koncert seveda ne pokriva tako zelo dobro s praznikom kot koncert Kanibalov pred leti v Cvetličarni, toda vokalist Jaka je kljub vsemu na humorističen način poskrbel, da se je nežnejši spol občinstva počutil vsaj nekaj trenutkov posebno. A s tem že nekoliko prehitevam in izdajam, da je bila publika všečno mešana, čeprav ne ravno izredno številčna. Toda roko na srce, dva relativno nepoznana nastopajoča banda kova Odd Crew in BattleX v poplavi koncertov pač ne moreta pritegniti sto ali več razvajenih ljubiteljev metala iz svojih brlogov. Iz tega razloga mi je bilo že vnaprej povsem jasno, da bodo koncert v glavnem obiskali prijatelji in znanci mariborskih thrasherjev, medtem ko bo ogled »glavnega banda« večera pogojen z izredno dobro voljo publike. V tem oziru seveda tudi žanrska raznolikost obeh zasedb občinstvu ni bila v prid.
Skratka, v sklopu priprav na torkov koncert v mariborskem MC-ju sem se odločil, da prosti del popoldneva posvetim poslušanju enih in edinih Iron Maiden. Zavrtel sem si svoj najljubši album, ki se glasi Fear of the Dark. Seveda bi se zdaj lahko spustili v debate, kateri njihov album je resnično najboljši, toda odkar sem v petem, šestem ali sedmem razredu osnovne šole v sobi sošolca videl izobešeno zastavo z naslovnico ravno tega albuma, se mi je ta neodstranljivo zarezala v zadnji del očesa, kjer se zmeraj pojavi, ko pomislim na Maidne. Seveda bi bilo bolj primerno, če bi si doma zavrtel Imminent Downfall, prvenec od BattleX, ki je luč sveta ugledal pred manj kot dvema mesecema, toda tega žal nisem imel pri roki. Vam pa lahko obljubim, da bomo na našem portalu kmalu objavili recenzijo tega albuma, zato še naprej ostanite z nami (hehe).
No dobro, zdaj pa končno nekaj besed o koncertu. Glede na skromno število nastopajočih se je koncert vseeno pričel ob relativno zgodnji uri pred deseto zvečer. Vsem, ki smo se naslednji dan odpravili v službo, je to seveda ustrezalo, medtem ko so se študenti med publiko lahko temu primerno prej vrnili k … Stvarem, ki jih dandanes študenti pač počnejo. V glavnem, band se je takoj vrgel v predstavljanje novega albuma, ki je v mojih ušesih izpadel manj heavy in bolj thrash. Ok, meni ustreza. Raise Hell in še bolj thrasherski Face to Face sta naznanila udaren thrash, ki se zna spogledovati tudi z melodiko, ta pa zna biti všečna – že prej omenjenemu – nežnejšemu spolu, zaradi česar niso migali samo vratovi, temveč tudi boki. Z vprašanjem »Imate radi Exodus?« sem nato pričakoval nekakšen ultra thrash napad, toda kvartet je z Blacklist le še potrdil svoje koketiranje z dotičnim bandom in njihovimi kolegi, največjimi: Metallica. Marsikaj je ta večer zvenelo ali spominjalo nanje, toda nikoli tako zelo močno, da bi bilo moteče. Pred koncem me je band nato presenetil še z dvema komadoma, ki sta – logično – že ob prvem poslušanju navdušila. To sta naslovni Imminent Downfall in opener albuma Break Your Bones (samosvoj d-beat punk komad z všečnim zborovskim petjem):
Po prošnji bobnarja Simeona, da naj obiskovalci damo priložnost še kolegom iz Bolgarije in da naj ne zbežimo takoj iz dvorane, je sledil krajši odmor in priprava odra. Ni trajalo dolgo in na odru so že stali Odd Crew. Kvartet po informacijah iz Metal Arhivov preigrava groove oziroma alternativni metal in ima izdane že štiri celovečerce. Po slišanih dveh komadih pa sem iz spoštovanja do sebe in do banda zapustil dvorano in se odpravil domov. Njihov alternativni metal se je izkazal za klasičen core metal z dvojnim, na trenutke trojnim vokalom, ki je bil osredotočen na kričanje in »petje« (beri: jokanje/jamranje). Seveda se opravičujem za svojo nestrokovnost, ki je ne smete razumeti kot žaljenje ali nevljudnost, a drugega izraza za tovrstno petje nisem še nikjer zasledil. Moram pa kljub vsemu pohvaliti Bolgare, da so kljub skromnemu obisku na oder stopili z veliko mero pozitivne energije in obrazi, polnimi nasmeha. Videlo se jim je, da uživajo v tem, kar počnejo, in konec koncev je to glavno.
