Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

12. 12. 2012

Penitenziagite / Armaroth / Plains Of Despair

Back bar, Bled / 8. 12. 2012

Drugo decembrsko soboto se je metalska zgodba pisala na Bledu in po videnem slovite kremšnite pošiljam v pozabo – prava gorenjska specialiteta je očitno death metal! V Back baru/hostlu so nastopili dolgoletni burkaši deathmetalskih voda Penitenziagite, mladci Armaroth ter newcomerji Plains Of Despair, vsi trije bandi pa prihajajo iz Kranja in okolice. Koncert pa je bil nekaj povsem drugega, kot smo vajeni iz prostorov, ki si upravičeno lahko rečejo dvorana. Tokratno prizorišče je bila dnevna soba lokala, miniaturna kamrica, pol manjša od vadbenega prostora teh ansamblov, torej prostor, kjer je bil na centralnem ozvočenju le vokal, za vso ostalo zvočno moč ob popolnoma suhih, neozvočenih bobnih smo se zanesli na kitarske ojačevalce, utesnjujočo gnečo pa je tvorilo že manj kot 30 ljudi v publiki. Prvi stik s koncertnim prostorom je bil za slabše informirane obiskovalce v pričakovanju klasične oblike koncerta spočetka morda negativen šok, ki so ga tekom večera popolnoma prekrili občutki veselja ter celo občudovanja glasbenikov. Ti so na suho zveneli dosti bolje kot na pretežnem delu koncertov, kjer zvočno sliko večkrat kazi kot pa rešuje tonski mojster. Podobno kot na koncertu Metalsteel v Šentjurju je dodatno posebnost atmosferi dajala umestitev banda na višinski nivo publike, saj jih je povzdigovala le nekaj milimetrov debela preproga. Na ta način smo se spretno izognili distanci, ki v spodobnejših dvoranah predvsem na začetku koncerta ustvarja neprijetno vzdušje, tokrat pa so bili glasbeniki že po koncu prve pesmi nagrajeni z glasnimi kriki, daljšimi aplavzi in celo trepljanjem po rami ter objemanjem. Prisotnost na dogodku je bila tako za vsakega izmed okoli 70 obiskovalcev zelo intenzivna; razvil se je pravi žur s koncertom in ne obratno, poleg tega pa je šlo za strogo lokaliziran dogodek, ki je združil izključno med seboj poznane ljudi, od katerih si je vsak slehernik verjetno še kako hvaležen, da si je častil obisk (po vrhu vsega namreč še vstopnine ni bilo).
Okoli pol desetih so brez posebne napovedi nastopili mladi progresivni tehničarji Plains Of Despair, band, katerega člani ustvarjajo v združenih prostorih legla novega vala gorenjske death metal scene, zaklonišču v centru kranjske Planine, skupaj z Armaroth, Nature, občasno pa tudi Keller. Z izjemo bobnarja gre kljub letom za že nekoliko prekaljene glasbenike, sicer pa je bil po kranjskem Trainstation Squatu in škofjeloški Ostrigi to njihov tretji nastop. Kot notranji opazovalec lahko rečem, da mi igra srce ob spremljanju razvoja dogodkov, katerih plodovi so izvrsten, prefinjen in zanimiv death metal, ki združi najboljše iz sveta tehničnega izražanja in spevnosti. Gre za kombinacijo riffov, kot jih poznamo iz skupin Death, Obscura in Morbid Angel, hkrati pa je v solažah čutiti prisotnost vpliva Testament in na momente Cynic. Jasno je, da gre za odlične glasbenike, katerih starosti se gibljejo od 15 do 18 let. Nekako je prisoten občutek, da so pobrali sekiro mirujočih koroških Wartune, le da so zmesi tehničnosti dolili več smiselnosti in naredili pesmi, ki se precej lažje zapišejo v spomin. Glavno vlogo v bandu kot tudi avtorstvo pesmi prevzema kitarska dvojica Otmar (15) in Dole (18), ki v kombinaciji Bay Area thrasha in jazzovske šole tvorita izjemna dvoglasja ter nenavadne kombinacije težkih dušenih prijemov in odprtih, zvenečih, disharmoničnih pasaž. Kitarski večprstni tapping in tremolo solo triki so zanimanje z lahkoto obdržali do samega konca. Že tako izredno polno glasbo dopolnjujejo razgibane linije basa (Burek – Armaroth) in bobnov, ki jim sicer manjka še kakšna malenkost, odlično pa se v pisani spekter prijemov ujame tudi Shagrathovsko obarvan vokal (Mrkun – Nature), ki je spretno nagovoril tudi zbrane in z besedami pripravil odlično atmosfero. Poleg seta vrhunskih avtorskih komadov so odigrali še priredbo Death Altering The Future, poslovili pa so se s prikazom tehnike hitroprstnega jazza Otmarjeve kitare. Odlična izvedba, ki je hkrati še skrhala ego mnogih starejših kitaristov, ki glasbenikom tega kova ne sežejo do jajc kljub mnogoletnemu ustvarjanju.
Basist se je preglasil za ton nižje in pridružila se mu je četverica glasbenikov, ki skupaj tvori Armaroth, še en biser oz. bistvo vadbenega prostora »Plc«, opisanega na začetku. Po odličnem nastopu, ki na plano spravi občutke ob poslušanju zgodnjih Suffocation in Cannibal Corpse, marsikdo težko verjame, da je to isti band, ki je leta 2009 med priredbo Amon Amarth na oder privlekel veslo gumenjaka in uprizoril pravo komedijo. No, pravzaprav ne gre za povsem isti band, kajti glasbeno so dozoreli s pridružitvijo Andreja (Nature) na bobnih, ob zmešanem vokalu in res zateženih riffih pa suvajo z izredno rušilnostjo. Vendar pa odličen nabor avtorskih komadov začini ravno odpičen nastop, ki na plano spravi vso mladinsko delinkventnost ter energijo, ki je bila za časa stagnacije gorenjske scene hudo pogrešana. Člani banda prihajajo iz kranjskih okoliških vasi (Šenčur, Preddvor, Bašelj ter Tržič) in v sicer meščansko subkulturo vnašajo svoje vaške scene – za vikend se oblačijo v parkeljne ter prepevajo pivske pesmi Komika Vrliča (Treznost je sovražnik z značilno otvoritvijo »oj pijan, oj pijan, grem najraje za volan«) in klasike Franca Koširja –, kar v sebi nosi recept za odlično kaotično razvratno zabavo. Gre za band, pri katerem se na koncertih čedalje intenzivneje tre množica zvestih, zaenkrat pretežno lokalnih obiskovalcev, ki pa niso le prijateljska podpora, ampak upravičeno fani odličnih glasbenih kreacij, ter nenazadnje za celo gibanje, ki ga je zasedba z vasi prinesla v mesto. Osebno se bandu lahko zahvalim tudi zato, ker so s svojo na čase nepremišljeno energičnostjo in impulzivnostjo ter svojevrstnim humorjem iz širokega spektra karakterjev tudi med nas, staroselce, zanesli nov val kreposti in zagona. In ravno ta vaški duh, ki »u mestah nima n'č manir«, me spomni na dejstvo, da smo najintenzivnejše koncerte preživeli ravno v objemu vaškega duha na področju Primorske, v vaseh tipa »[Nekaj] pri [Nekaj] pri Pivki pri Postojni«. Tokrat pa so šli še dlje in priložnostno v času množičnih protestov naredili političen punk komad z refrenom »politiki mali, preveč ste ga srali, težko boste spali« in razobesili dva metra širok, ročno izdelan transparent s prav tem sloganom. V za tako dejavnost nekajkrat premajhni dvorani se je ob klasičnih punk riffih razvil divji mosh, nakar je band sredi pesmi udaril z najtežjimi riffi svojega opusa, ki so množici, spravljeni v pogon, strgali glave z vratov. Odlična poteza in popestritev sicer izključno deathmetalskega večera. Bravo in hvala za vse!
Po dveh mladinskih lekcijah smo potovali v preteklost s Penitenziagite. Zdi se, kot da smo še včeraj s člani banda v cvetu najstniških let ob poceni vinu spremljali razvoj prvih komadov, ki so tedaj nastajali v prostorih včasih pomembnega, danes propadlega kranjskega trgovskega centra Trenča. Po glavah so se nam takrat podile misli, ki danes napajajo prva dva banda tega večera. Ob vzdušju, ki so ga pripravili predhodniki, smo za trenutek pozabili na svoje prve sive lase ter grobo kožo nekoč gladkega obraza. Zamenjal se je celoten set bobnov, poznana dolgoletna ekipa pa se je z novimi močmi na drugi kitari zagnala v svojo Immolationovsko obarvano predstavitev pristnega death metala. Fenomenalen sproščen nastop je bil prav tako kot pri predhodnikih v znamenju odličnega razpoloženja, hkrati pa je šlo za neko vez mentorja in učenca, kajti nedvomno smo bili priča direktnemu prenašanju kulturnega izročila iz roda v rod, pri čemer je evidentno, da so Penitenziagite z vsem glasbenim udejstvovanjem še kako vplivali na novi rod death metala, ki sta ga demonstrirali prejšnji skupini. Redko vidimo, da se člani bandov pred ali po odigranem nastopu ne zadržujejo v backstageu, temveč v celoti pogledajo vse skupine, in tako so Armaroth in Plains Of Despair mentorjem vrnili vso pozornost, ki so jo tekom lastnega nastopa dobili od članov Penitenziagite. Tekoče strukture vodijo trademark riffi Penitenziagite, ki predstavljajo zmes brutalnosti in melodike, pečat vsaki pesmi pa ob nenadkriljivem vokalu vedno doda tudi kakšen poseben, ritmično drugačen riff, ki publiko napolni z eksplozivno energijo (zelo izrazito se to sliši v naslovno zgovornih pesmih Dictation in Fire Makes Way). Staroselci smo sicer v pesmih tipa Burning pogrešali Sushyjev rezki back vokal, ki se je v refrenu razlegal iz grl publike. Članom banda se je na usta pisal nasmešek ob inštrumentalnem začetku Path Lain In Shadows izpod rok basista Majtitsa, ki ga je prav tako vokalno posnemalo občinstvo v prvih vrstah ob dirigiranju s pivom, ki je nekaj minut zatem letelo po tleh (da kaosa med Circle Of Life sploh ne omenjam!). V delčku nekega komada se je nova pridobitev na kitari spet izkazala za izvrstno, saj je band bogatejši za sicer manjše število res odličnih solaž. Po slabem ducatu odigranih pesmi se je band iztrošil, publiki pa še kar ni bilo dovolj. Tako so zadnjo pesem odigrali kot trio, kitarist Žan pa se nam je pridružil pri čupanju.
Večer je vsepovprek popisan z besedo »odlično«. V nekoliko uničeni sobi, ki je posledice koncerta utrpela v obliki odlomljenih luči in odpadlih slik, se je večer nadaljeval z nekim zametkom pijanih karaok, z nenavadno gesto dopuščanja vnosa lastne pijače v lokal pa se je izkazalo mlado osebje lokala, ki je za šankom pokalo od smeha ob prvih zvokih growla. Bermudski trikotnik Kranj–Škofja Loka–Medvode z novim valom mladine tako slavi vso lepoto omiljene zvrsti glasbe in lahko le upamo, da se bo gorenjski trend opazil tudi v drugih regijah. Reportažo posvečam bobnarju Armaroth Andreju, ki je na dan koncerta po polnoči odprl prvo pivce svojega 20. rojstnega dne. Naj živi death metal in vaške scene! Živeli, na zdravje!

SORODNE VSEBINE:
26. 6. 2017Ostrigina metalurgija / Galerija
26. 10. 2013Armaroth / Nature / Plains of Despair / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija