REPORTAŽE

4. 12. 2018

Winter Days of Metal 2018.2, 2. dan

Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica / 30. 11. 2018

Napočil je drugi dan. Baterije so bile ponovno napolnjene, čas je bil za novo dozo metala. Navdušen nad obiskom prvega dne sem odkorakal do dvorane, kjer me je zajel hladen tuš. Očitno je večina obiskovalcev prvega dne romala v Bohinj samo za en dan, medtem ko je bila za ostale ura še prerana, da bi drugi festivalski popoldan/večer začeli z italijanskimi death metalci Membrance:

16.30 Membrance
17.30 Attic
18.30 Nox Vorago
19.35 Valkyrja
20.50 Archgoat
22.20 Marduk
00.00 Bömbers

Ko so Membrance zasedli oder, je bila dvorana tako rekoč prazna. Njihov thrashersko obarvan death metal pa tudi mene ni ravno vrgel s stola, zato povsem razumem zadržan obisk, ki pa bi bil zagotovo večji, če bi predhodno vedeli, da bodo Italijani s seboj pripeljali dve mični mladenki, ki sta s svojim performansom vizualizirali to, o čemer so oni krulili.

Drugi na ta dan so bili nemški Attic. Ti so poskrbeli za pestro odrsko kuliso. Glede na to, da glasbeno koketirajo z veljaki Merciful Fate in King Diamond, si lahko kot ljubitelji tovrstnih viž približno predstavljate, kako je ta zgledala. Pa tudi glasbeno niso veliko presenečenje, čeprav znajo svoj heavy metal začiniti z black metalom.

Atmosferični black/death metalci Nox Vorago, ki se na odru skrivajo za maskami, so bili naslednji nastopajoči. Ob njihovem nastopu se je publika že nekoliko namnožila, vendar še zdavnaj ni bila tako zelo številčna kot dan prej. Zasedba, ki je nastala leta 2006 in od takrat izdala dva studijska izdelka, z izborom komadov seveda ni mogla kaj prida presenetiti. Pričakovano je bil poudarek na aktualnem dolgometražcu iz lanskega leta, ki nosi naslov Al Chem, 45-minutni set pa je bil ravno dovolj dolg, da je band lahko izkazal svojo posebnost. Švedi v mojih ušesih ponujajo zanimivo mešanico med pompozno simfoničnostjo in udarnim metalom.

Naslednji so bili deloholiki Valkyrja iz Švedske s 4 albumi v 14 letih. Gre za enega tistih bandov, ki je bil ustanovljen po letu 2000 in preigrava starošolski black metal, ki je bil izumljen, popularen in na vrhuncu eno desetletje prej. Ker teh bandov sploh ni malo, je nekoliko težko slediti vsem in posledično ločiti plevel od zrnja. Dotičnih Švedov sicer ne kategoriziram ne kot eno in ne kot drugo, a na podlagi omenjenega spadajo med zasedbe, ki mi osebno nič ne pomenijo. Podobno sem doživljal tudi njihov nastop. Sicer so opravili svoje delo, kot se spodobi, in kdor je prišel ta večer po dozo old school black metala, jo je od njih tudi dobil. Toda kaj več pa niti ne.

Da je bil drugi dan v primerjavi s pisanim prvim tematsko skorajda povsem črno obarvan, se je poznalo predvsem na publiki. Ta je med drugim prišla v Danico primarno tudi zaradi finskih Archgoat, ki redkeje obiščejo Slovenijo – nazadnje leta 2015 v Tolminu. Že med sound checkom pa je postalo jasno, kaj nas čaka. Medtem ko je basist kazal tonskemu, da naj zniža njegov bas, mu je ta odvračal, da več ne gre. Nato pa smo dobili servirano pravo, moško dozo finskega black/death metala, ki je po zvoku nekako primerljiv s tistim iz norveške hiše Tsjuder. Za razliko od norveških kolegov ponujajo Archgoat tudi veliko počasnejših komadov, ki doomovsko vabijo k headbanganju. Da pa ne bi nastop izpadel preveč monoton, je band po dveh uvodnih napadih nato konstantno menjaval med hitrimi in počasnimi komadi, vmes z bičanjem Prasca in kozlovim orgazmiranjem poskrbel za ustrezno vzdušje, se sprehodil po celotni diskografiji, vendar usmeril poudarek na zadnja dva albuma The Apocalyptic Triumphator in The Luciferian Crown. Razen dejstva, da band ni izkoristil celotne, s strani organizatorja ponujene minutaže, in povsem odsotne komunikacije s publiko je bil nastop odlično izpeljan.

V sklopu črnokovinske teme so bili headlinerji drugega večera velikani Marduk. Po predolgem premoru, ki se je dodatno podaljšal zaradi skrajšanega seta Fincev, je bila na vrsti druga predstavitev Viktorie. Ta je bila začuda dokaj skromna, saj sem z aktualnega albuma Viktoria zaznal samo dva komada: Werwolf in Equestrian Bloodlust. Seveda bi si želel še kakšnega več, a komadi, kot so The Blond Beast, The Levelling Dust in Wolves, so seveda bili ravno pravšnja tolažba. Nekoliko negativna okoliščina, ki jo je zaznal in nagovoril tudi frontman Mortuus, in sicer za blackmetalsko publiko že skorajda značilna statičnost, je v povezavi z utrujenostjo ustvarila bolj šibko vzdušje. Zaradi tega se nastop tako pri bandu kot tudi pri publiki ne bo vpisal v nikakršne anale, zna pa to hkrati biti razlog, da Marduk niso izkoristili 17 od 70 minut, ki jim jih je namenil organizator.

Drugi večer v Danici se je zaključil z nastopom cover banda. Bömbers so tričlanska norveška zasedba, katere najprepoznavnejši član je Olve Eikemo oziroma Abbath, za katerega menim, da mu vloga v tem bandu bolj ustreza. Sicer osebno ne maram cover bandov, pa čeprav ti opravijo svoje delo odlično kot ta večer Bömbers. Kopija je le kopija, pa čeprav originala ni več. Da pa razmišlja publika v tej zvezi povsem drugače kot jaz, je pokazala s številčnim obiskom in navdušenjem nad zaigranimi hiti, ki so naredili Lemmyja in Motörheade nesmrtne. K sreči sem med tistimi, ki smo original uspeli videti v živo!

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana