Eksperimentalni death metal iz Avstralije. Portal. Četrti studijski album. Vexovoid. Osebno totalna neznanka. Tako žanrsko kot imensko. Do pred kratkim.
Mastni in težki kitarski riffi. Globok kitarski zvok. Neobičajni ritmi. (Jam session?) Številne prekinitve. Ponavljajoče se strukture. Monotonost. (Dolgčas? Odvisno!) Slabo prepoznavni komadi. Vsak komad kot en riff. Cel album kot en komad s sedmimi različnimi riffi. Dve kitari. Redka dvoglasnost, sicer zelo atmosferična. Našopan bas. Vokal, zlit z ostalimi instrumenti. Povsem popačen. Bruhanje. Globoko grgranje. Recitiranje. Hropenje. (Sploh še death metal?) Hitrost in brutalnost (opener Kilter – favorit!). Spokojnost na drugi strani. Oziroma na koncu albuma; clean kitare (zadnji/sedmi Oblotten). Industrijski efekti. Sampler. Tradicionalne strukture – redko (Orbmorphia).
Immolation – Close To A World Below brez razgibanih ritmov, brez solaž, brez tipične atmosfere. Le agresija, kaos in nasilje. Vredno slišati (vsaj enkrat).
Eksperimentalni death metal iz Avstralije, eksperimentalna recenzija iz Slovenije.