Underground band, mimo katerega definitivno ne moremo, brez da bi mu namenili vsaj nekaj pozornosti, so stari mački slovenske hardcore scene, obalni No Limits. Band, ki obstaja že več kakor dve desetletji je v letu 2003 izdal prvenec www.borba.non-stop, ta pa je letos, deset let kasneje, dobil mlajšega brata z brezkompromisno direktnim naslovom Hardcore.
Koncentracija jeze štirih posameznikov, ki si ne puščajo zatiskati oči pred resnico, v kateri živijo (in živimo), je v dobre pol ure dolgi stvaritvi več kakor izrazita. Na to najprej nakazuje že naslovnica. Prikazuje namreč »srečnega« človeka, katerega bistvo je ustvariti družino, živeti v prijetnem okolju, posedovati stvari, kot so recimo hiša, avto... Skratka vse, kar nam je bilo že v prvih fazah socializacije vtisnjeno v podzavest kot cilj našega obstoja. Po tem pa imamo še kup smeti, ki jih ljudje več al manj nezavedno ustvarjamo, medtem ko hitimo k izpolnjevanju teh ciljev. In nenazadnje so tu v metaforičnem pomenu še vse »smeti«, ki nam jih vsakodnevno vsiljujejo ideološki aparati države. »Smeti«, ki prihajajo iz ust vladajočih slojev. »Smeti«, ki se repetitivno predvajajo na televizijskih ekranih in »smeti«, ki lahko kupujejo nove »smeti«. Nima smisla, da nadaljujem z naštevanjem, saj me tisti, ki se tega zaveda, dobro razume. Prav No Limits so eni izmed tistih, ki se tovrstnih zadev resnično zavedajo in jih ne ignorirajo, ampak jih s svojim talentom raje reciklirajo v pristne družbenokritične udarne glasbene kreacije.
Album Hardcore vključuje trinajst novih avtorskih komadov, ki kurcajo vse po spisku ter bonus track v obliki priredbe svojih brazilskih kolegov Ratos De Porao. Sama glasba je stilsko precej raznolika, saj so nekateri komadi bolj punkovsko obarvani, drugi bolj thrashersko in velikokrat spomnijo na glasbo Sepulture ali Slayerjev. Osnova pa je vsekakor za No Limits značilen samozavestno pristen hardcore, ki ni nikoli dolgočasen. Velik delež te raznolikosti ustvarja predvsem zelo razgiban vokal. Besedila komadov ne ovinkarijo in so napisana nekajkrat v slovenskem, večinoma pa angleškem jeziku - priredba Quando Ci Vuole Ci Vuole je seveda v italijanščini in se začne z zanimivim pogovorom, v brazilski portugalščini, med vokalistom Encotom in Gordom iz Ratos De Porao. Njihova tematika je že prej omenjeno izražanje jeze, komentiranje in kritiziranje družbenih pojavov v očitno pokvarjenem in prenove zelo potrebnemu sistemu. Tovrstno mišljenje, aplicirano na glasbo, združuje več subkultur, zato bo celoten album všeč tako pristašem recimo punka kot tudi metala.
No Limits so z novim albumom vsekakor dodatno obogatili slovensko underground glasbeno sceno. Glede na porazno stanje v državi, ki se trenutno odvija in se vsakodnevno stopnjuje pa sklepam, da imajo še marsikaj za povedati, vendar upam, da to ne bo zopet trajalo deset let.