Končno! Končno! Končno!
Končno so bila vsa nestrpna pričakovanja izpolnjena. V bistvu ne samo izpolnjena, Anaal Nathrakh so vsa pričakovanja krepko presegli, saj so v znanem slogu ponudili uspešno, že sedmo popotovanje v svet ekstremne glasbe, v svet divjega mešanja grinda, death, black in industrial metala. V tem oziru je bil single Of Fire, And Fucking Pigs odličen pokazatelj tega, kakšen bo nov studijskih album dvojice iz Anglije. Ta komad, o katerem sem pred kratkim zapisal nemalokateri superlativ, se v družbi drugih nekako izgubi v povprečju, tako zelo dober in prepričljiv je namreč album v celoti.
Končno spet en album, ki sme koketirati z naslovom najboljšega albuma leta. Iz vidika studijskih izdaj v ekstremni (black in death) metal sceni je bilo leto 2012 namreč dokaj pusto. Seveda smo doživeli izdaje (večjih in manjših) pomembnih bandov, kot so Nile, Marduk, Burzum, Enthroned, Unleashed, Dordeduh, Secrets Of The Moon, Sear Bliss, Nachtmystium, Tulus in Carach Angren, toda večina od njih je postregla le s povprečnimi izdelki, ki večinoma niso ponujali nič novega, nič pretresljivega. Toda kurja polt, ki me je oblila ob prvem poslušanju prvega komada in se me je držala skorajda do konca drugega, pove dovolj o navdušenju nad desetimi skladbami, ki so jih Anaal Nathrakh v letu 2012 izdali pod skupnim imenom Vanitas
In še zaključni končno. Končno smo dočakali sedmi studijski album trenutnih kraljev kaotičnega in divjega black/death metala, ki, kot kaže, še zlepa ne bodo prepustili prestola nikomur drugemu. In to povsem upravičeno. Anaal Nathrakh oziroma Irrumator (instrumenti) in V.I.T.R.I.O.L. (vokal) sta pograbila že znane prijeme, jih ustrezno modificirala, tako da ne dopuščajo nobenih primerjav s predhodnimi izdajami, in začinila z elementi, ki so bili na predhodnih izdajah že prisotni, vendar v manjši meri. Neposredna primerjava Vanitas s predhodnikom Passion recimo pokaže lažjo prepoznavnost komadov zaradi bolj »urejenih« struktur, uporabljenih je več clean vokalov, ki ne služijo le kot spremljava blackmetalskemu kričanju ali death metal growlu, temveč jima stojijo enakovredno ob boku. Če je že treba primerjati Vanitas s katerim koli drugim albumom tega banda, potem zagotovo z Eschaton. Razen srednje hitrih Feeding The Beast in A Metaphor For The Dead, ki že omenjeni Of Fire, And Fucking Pigs na koncu albuma zajameta v za band kova Anaal Nathrakh nekakšen »baladni« sendvič, ponuja Vanitas še osem brutalno hitrih, surovih in kljub vsej agresiji (ponovno) izredno zapomljivih komadov. Zaradi obilice veselja in zabave skozi celoten album trenutno še ne morem govoriti o kakem osebnem favoritu, a The Blood- Dimmed Tide, A Metaphor For The Dead in Of Fire, And Fucking Pigs bodo tudi čez čas zagotovo še zmeraj v ožjem izboru.