V svetu deathcora je v letošnjem letu veliko prahu dvignil povratek zasedbe Attila, katere vokalist Chris »Fronzilla« Fronzak je zopet pokazal, da je brez dlake na jeziku. Album, ki je bandu pripeljal in odpeljal poslušalce, opozarja na tipično življenje v Ameriki, kjer je »težko življenje« pripeljalo do prevlade tako imenovanih »swaggerjev«, katerim so najpomembnejše prvine v življenju tudi največkrat uporabljene besede v besedilih albuma. Shit, fuck, bitch, money, pa še kaj bi se našlo. Nekateri so album in vokalista označili za največja »swaggerja«, spet drugi oba kujejo v zvezde. Ja, album je poln nenormalnega pretiravanja in je za borih 37 minut preveč nasičen. Kar 14 komadov in od tega dva interluda pove vse in nič.
Album otvori komad Middle Fingers Up, za katerega zasedba ponuja tudi uraden live video. Vokalist vse poslušalce v besedilu že takoj opozori, da bodo sledeči komadi za tiste, ki jim je vseeno za vse in lahko brez problema pokažejo sredinec celemu svetu. Komadi na albumu imajo občasne melodične sladkorčke, vendar več ali manj temeljijo na ritmu in breakdownih. Najpomembnejšo vlogo pa imajo definitivno besedila, zato je vokal tudi v največji luči celotnega izdelka. Druga pesem Hellraiser ponuja tudi kitarsko solažo, Rageaholics pa zopet govori o vsem brezbrižnem zabavanju in odvisnosti od tega, ki posledično povzroča popolno odmikanje od realnega življenja in realnih težav. V zadnjem delu komada vokalist preseneti z izjemno globokim vokalom in tako pokaže, da poleg visokih screamov in hitrostnega growlanja doseže tudi kvalitetne globine. Backtalk, zahrbtneži, sovražnost in njihova dominacija sveta. Popolna ritmika, ki je tokrat preveč v ozadju, saj instrumentov skorajda ne slišimo – razen solaže kitarista. Leave a Message je interlude, v katerem nekdo preko telefona napade vokalista, da je s celotnim albumom izjemno nesramno pretiraval in da se zna samo še zabavati. Smešna realnost ga v albumu prikazuje točno takšnega, sam se pa še podrobneje opiše v naslovnem komadu About That Life, za katerega so posneli videospot, ki vas bo v to tudi prepričal in pripeljal do nasmeha ali pa popolnega sovraštva te že dosti osovražene smeri metala. Thug life – »težko življenje« poseže v življenje vseh najstnikov, ki jim je v življenju tako težko, da lahko samo sedijo doma, kadijo travo, pijejo alkohol in zapadajo v kriminal, kar se nadaljuje v pesmih Break Shit, Gimmies and Lies, Callout in Unforgidable. Temu zopet sledita dva komada o brezbrižnem zabavanju Shots for the Boys in Party With the Devil, celotna zgodba pa se zaključi z The New Kings. Na tej točki pretiravanje doseže svoj višek in album je v celoti zelo težko poslušati. Kakovostni komadi s poudarkom na ritmu, prepletanje z rap-om, občasni breakdowni in instrumentalni vložki so enostavno boljši, če se bodo pojavili na vašem mixu komadov in ne v zaporedju, kot so napeljani na albumu.