RECENZIJE
Ko sem predlani prvič slišala debitantski EP skupine Au-Dessus z naslovom II, sem bila sveto prepričana, da gre za francosko stvaritev. Niti ne toliko zaradi imena, kajti temu vtisu sta pričali v prid tako zvočna podoba, ki je značilna za mnoge francoske postblack metal skupine, kot tudi naslovnica s črno-belo fotografijo, kakršnih smo vajeni od francoskih Celeste. Zato niti ne preseneča dejstvo, da so Au-Dessus po izidu mini albuma prešli k francoski založbi LADLO, ki je iz podzemlja domačega (post)black metala na površje dvignila že marsikateri nebrušen dragulj.
Čez dober mesec, natančneje 19. maja, bo založba izdala njihov studijski prvenec z naslovom End of Chapter, ki prej kot epilog, če se dotaknem naslova, predstavlja obetavno odskočno desko za še kar mlado, šele tretje leto dejavno skupino iz Litve. Album premore tako rezke black metalske kitare kot udaren bas, ki z drugo, občasno zasanjano clean kitaro skupaj kroji nekoliko distopično vzdušje na ploščku, ter razgiban vokal, ki se razteza od skoraj corovskega screama do globljega growla in grlenega krika vse tja do sproščenega petja. Z njim Mantas na ravno pravšnjih mestih nekoliko zbistri in umiri album, preden bi mu povsem zavladalo neumorno, že nekoliko eksperimentalno, a kljub temu še vedno kirurško natančno Bedulisovo bobnanje in ga morebiti pahnilo v monotonijo. Najbolj razpoznavna stalnica, ki se vleče skozi vseh izredno razgibanih sedem skladb – te so označene z rimskimi številkami, katerih štetje se nadaljuje z že omenjenega EP-ja in na End of Chapter prične z VI – je nizki kovinski zven že nekoliko disonantne kitare. Ta je glavni gradnik bolj mračno zastavljenega vzdušja na albumu, ki so ga Au-Dessus uspeli uravnotežiti s svetlejšimi kitarskimi melodijami in petjem. Nekako tako, ko sveži piš za trenutek preseka težak in zadušljiv zrak pred bližajočim se neurjem. Po nizkem kitarskem zvoku hudičevo spominjajo na Regarde les hommes tomber, medtem ko jim je tega uspelo dopolniti z lahkotnejšim zvenom in vzdušjem, ki je že praktično zaščitni znak južnoafriške zasedbe Wildernessking. Lep primer tega kontrasta je skladba X, kjer tik pred peto minuto najprej udarita turbulentna nizka kitara in masivni bas, ob katerem se mi še po sedemnajstem poslušanju (last.fm je po prenovi očitno le še ohranil kakšno koristno funkcijo) vedno naježi koža, kmalu pa se jima pridruži še čistejša in precej višje uglašena sestra, z nadgradnjo preprostega repetitivnega riffa pa skupaj zgradijo vsaj po mojem skromnem mnenju vrhunec albuma. Ta se seveda na tej točki še ne zaključi, saj sledita še skladbi XI in XII, ki so ju Litovci edini doslej že razkrili javnosti. Pri izbiri predogledov so Au-Dessus odločili modro, kajti XI praktično zaobjema vse, kar sem naštela do zdaj, in gre zelo hitro v uho, tako njen ležerni začetek kot bolj melodičen klimaks. Po drugi plati XII najprej morda zveni bolj nepovezano in nervozno, dokler se kaos ne umakne katarzičnemu refrenu, ki pa namesto pričakovanega zaključenega konca za seboj pusti zmotno pričakovanje, da sledi še nekaj. Vsaj še kakšen riff, če ne že cela pesem.
Zadnja skladba torej za seboj pusti željo, skorajda koprnenje po nečem več, kot so nam Au-Dessus namenili zaenkrat, in to je dobrih 46 minut izvrstnega postblack metala. Razen tega, da so me zaradi takšnih in drugačnih navezav na Francijo zavedli o svojem poreklu (verjetno predstavljajo tudi dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje sorodnih bandov iz Litve), je End of Chapter vsaj meni z naslovnico prinesel še eno presenečenje. Frontalni portret otroka, ki ima na prvi strani na očeh srebrnika, na zadnji strani pa njegove velike oči z nelagodjem zrejo v samo dušo avtorja fotografij, je v prvi vrsti precej atipičen motiv za metalski album. Poleg tega je tudi nekaj povsem novega, česar doslej od Valnoira oz. Metastazisa nismo bili vajeni (o prehodu iz čistih geometrijskih motivov v zlati in drugih močnih barvah na portretno fotografijo v tem intervjuju sicer ne govori, vendar ga vseeno toplo priporočam v branje).
Če so koga izmed vas Au-Dessus z EP-jem in/ali že objavljenima skladbama nagovorili ali kako drugače vzbudili vaše zanimanje, lahko poskusite svojo srečo v naši nagradni igri. Sodelujete lahko do 19. aprila, nato pa bomo izžrebali dobitnika CD-ja End of Chapter.