Kdo so Batushka? Ne ve se. V Metal Arhivih se je enkrat v zadnjih dneh pojavila naslednja informacija o zasedbi: Bart, Vocals (2015–present); See also: Hermh, ex-Unknown Dimensions, SS 2666, ex-Dominium, medtem ko člani banda uradno še naprej veljajo za anonimne. Ti naj bi prihajali iz Rusije, od tod tudi ruska besedila, živeli in delovali pa naj bi na Poljskem. Slednja država pa je razlog za marsikatero primerjavo s poljskimi black metalci Mgła. No, ta primerjava pa ne temelji samo na državi izvora, temveč so zanjo odgovorne dejanske podobnosti v glasbi, in nekoliko slabši argument za vzpostavljanje vzporednic med bandoma je naslavljanje pesmi z istim imenom, spreminjajo se le številke na koncu (saj pravim, slabši argument).
Morebitna povezava z Mgło pa ni razlog, zakaj sem postal pozoren na komade Yekteniya 1 do 8. Zanje sem najprej zvedel na našem forumu, nakar sem o dotičnem celovečercu prebral en hvalospev za drugim. Glavni poudarek pri opisih je bila kombinacija med ortodoksno atmosfero in čistokrvnim black metalom. In res je, kombinacija je resnično posrečena, Batushka so namerno ali nenamerno ustvarili izreden album znotraj prenasičene scene. Enkratnost se v prvi in zadnji vrsti izraža skozi že omenjeno atmosfero, te si pa ne smete predstavljati kot zgolj neke nežne melodije iz ozadja, temveč kot lajtmotiv, ki se izraža skozi kitarske linije in predvsem s pomočjo vokalov, kjer je moško zborovsko petje vseprisotno. Kot višnja na vrhu slastne blackmetalske kupe pa razveseljujejo zelo všečni riffi, ki gredo ravno skupaj z opisano atmosfero zelo gladko v uho, kjer odmevajo še kar nekaj časa. Če sem pri drugih bandih v zvezde koval kombinacijo med romantiko in čisto agresijo, me Batushka kot edini resnično všečni črnomašniki na Litourgiyi razveseljujejo z »brutalno ortodoksno romantiko«.
Upam le, da bo bandu uspelo ostati še naprej tako zanimiv, saj se tovrstno odlični in unikatni albumi znajo hitro izkazati za muho enodnevnico. Ampak, pustimo črne misli ob strani in uživajmo še naprej ob tej odlični plošči.