Čeprav imajo Italijani Bejelit za seboj še skoraj deset let delovanja, so šele s četrtim albumom Emerge dobili več priložnosti svojo glasbo predstaviti izven meja matične države in ne le domačim ljubiteljem power metal muzike. Mogoče bi se lahko kdo spomnil zasedbe, ko je še v začetku kariere gostovala na enem Running Wild tribute albumu s priredbo klasike Tortuga Bay, mogoče pa jih je kdo ujel na dveh gostovanjih na festivalu Metal Camp (2008, 2011), kar štejejo tudi kot svoj največji dosežek do sedaj. Z novim albumom izgleda želijo spremeniti potek svoje kariere, vse skupaj so zastavili precej bolj ambiciozno, med drugim je band trenutno na turneji z najbolj ognjenim italijanskim bandom, Rhapsody Of Fire.
Morda je najbolj slavni metal pirat Rolf Kasparek imel vpliv v začetnih povojih Bejelit, danes pa je ta kvintet daleč stran od tega in o morebitnih povezavah ne moremo več govoriti. Prvi dve skladbi na albumu gresta bolj v smeri kompleksnejše zastavljenega power metala z veliko spremembami tempa, ki so tudi zelo bliskovite (v trenutku prehod iz agresivnega v skoraj baladno vzdušje). Vse skupaj deluje nekako zmedeno, preveč se dogaja. Od tretje skladbe Don't Know What You Need dalje pa se Bejelit nekoliko umirijo, »skonsolidirajo« svojo podobo in začnejo spominjati na Sonato Arctico. Na obdobje, ko so priljubljeni Finci začeli ustvarjati bolj progresivno obarvani metal in se iz tipičnih melodičnih power metal himen usmerili v kompozicijsko zahtevnejše vode, pri tem pa ustvarili in »zdefinirali« svojo značilno melodiko. Bejelit pa na Fince ne spominjajo le po zasnovi, poteku skladb, aranžmajev, tudi vokalist zelo spominja na Tonyja Kakko. Tako po barvi glasu kot po zanj značilnih, včasih nenavadnih vokalnih linijah v refrenih. Da ima glasba še bolj pravi finski zven, je z miksom poskrbel kitarist Thunderstone Nino Laurenne, ki je tudi že sodeloval s Sonato Arctico. Seveda Bejelit ne dosežejo nivoja Fincev. Album ima nekatere svetlejše trenutke, nekaj zanimivih skladb z dobrimi melodijami, pestrim dogajanjem, v svoji razvlečenosti (precej nad uro traja) pa ima razumljivo tudi nekaj manj uspelih skladb. Bejelit so še eni izmed tistih, ki mislijo, da je v power metalu še vedno pomembna kvantiteta in da je plošček potrebno »nafilati« do konca. A običajen power metal band danes zelo težko ustvari več kot uro dolg album in pri tem od začetka do konca ohrani kvaliteto in zanimivost na visoki ravni. Tudi v tem primeru bi bilo bolje manj kot več. In dobremu na albumu lahko brez problema prisluhnejo predvsem ljubitelji … zdaj že veste katerega banda.