RECENZIJE

22. 4. 2016
Carnifliate - Slaughterlust
samozaložba, 2016

Bila je sobota, 28. marec 2015, in Herman je vabil v Mursko Soboto na 40. edicijo tamkajšnjih metal večerov pod imenom Metal Klavnica. Za obeležitev okrogle obletnice so bili povabljeni izključno slovenski bandi, med njimi tudi Carnifliate iz Velenja. Zasedba, ki je takrat nastopila brez svojega najlepšega člana (beri: članice), je name naredila tako zelo pozitiven vtis, da sem po letu dni brez kakršnega koli stika z bandom takoj trznil na novico, da je luč sveta ugledal njihov prvenec. Po večkratnem poslušanju tega se je moje pozitivno mnenje o Carnifliate zabetoniralo v moj dolgoročni spomin.
A naj že kar takoj povem, da Slaughterlust z glasbenega ali katerega koli drugega vidika ne ponuja nič novega. Namen tega albuma je zabava, kakršni sem bil priča lani v Murski Soboti, in v povprečju manj kot tri minute kratki komadi ter njihovi naslovi, kot so Rikilejk, God's Cock ali Blood on My Tombstone (parodija na Black Crow on a Tombstone?) pričajo točno o tem. Slaughterlust v glavnem vsebuje že predhodno poznane in v živo predstavljene komade, nova sta le Gorest in Enjoyed Self-Mutilation, ki pa se z ostalimi zlivata brez trohice skepse. Z dodatkom intra, ki v nekaj več kot minuti ustvari pravo vzdušje za deset hvalospevov krvavemu klavniškemu dogajanju, zasedba poslušalcu postreže s preverjeno kombinacijo grinda in death metala, pri čemer v tej zmesi v glavnem dominira srednje hiter grind. Zvok ni pretirano spoliran, je pa seveda dovolj čist in razločen, da sta slišni obe kitari in tudi Lejlin bas, ki mu je bilo dodeljenega celo nekaj solažnega prostora.
Sicer pa je kitarski dvojec Polovšak/Ring ustvaril kar nekaj nalezljivih kitarskih riffov, ki v živo zagotovljeno ustvarijo pravo zabavljaško vzdušje in takoj – tudi kljub nepoznavanju – pritegnejo k miganju in čupanju. Za zadostno pestrost je poleg razgibanih kitarskih linij (izstopa recimo počasen, zasanjan uvod v Vaginal Frostbite) poskrbel tudi kruljač Tilen, ki ne samo kruli, temveč tudi »cvili kot svinja« (beri: izvaja pig scream, da me ne bi slučajno kdo narobe razumel) in med Rikilejk zapoje v Čulkovem slogu (Interceptor).
Sicer vem, da je sorodnih bandov trenutno na sceni kot rib v morju, toda Carnifliate so naši in s tem dejstvom so dobro zapolnili death/grind kotiček, saj število tovrstnih albumov na naših tleh kljub vsemu ni pretirano visoko.

SORODNE VSEBINE:
22. 10. 2015Carnifliate / Novice
2. 11. 2019Support the Scene Fest / Galerija
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
24. 9. 2020
Marax - Still Think You're Holy? - A Tribute to Eliminator (EP)
Recenzija
23. 9. 2020
Finntroll - Vredesvävd
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana