RECENZIJE

10. 9. 2015
Cradle of Filth - Hammer of the Witches
Nuclear Blast Records, 2015

Preidimo kar k bistvu. Angleški black metalci/ekstremni gotičarji Cradle of Filth so izdali svoj enajsti, dvanajsti oziroma celo že kar trinajsti album (odvisno, kako štejemo). Z njim je band uresničil dve točki, o katerih sem pisal med recenziranjem njegovega predhodnega albuma The Manticore And Other Horrors iz leta 2012. Kot prvo je band presenetil z dobrim albumom, tako da je uporabil »novejše, radikalnejše in vznemirljivejše prijeme«, kot drugo pa je ostal zvest glasbi, s katero je primarno zaslovel.
Torej, Hammer of the Witches ni nikakršno presenečenje, prav tako tudi noben presežek, razen morda v okviru bandove lastne diskografije, brez težav pa ga lahko postavimo ob bok njihovim najboljšim albumom. Gre za primer ekstremnega gotskega metala kot iz knjige, začinjenega s thrashy ritmi in seveda številnimi klavirskimi oziroma orkestralnimi stvaritvami, ki albumu podelijo poznano in za žanr nujno melodiko. Za dodatek stanovitnosti seveda poskrbi še Dani »Umazanec« Filth, ki s svojim slavnim krikom preganja boga, hudiča in vse padle ter nepadle angele. Joj, ne, se opravičujem, Dani seveda na krut srednjeveški način preganja in muči čarovnice. K sreči mu je vokalno na pomoč priskočila Lindsay Schoolcraft, ki stvari po mojem okusu kar dobro popestri.
Zdaj pa k novemu, radikalnejšemu in vznemirljivejšemu. Sicer nič od tega ne velja za metal nasploh, temveč le za glasbo iz hiše Cradle of Filth, ki so tokrat mestoma uporabili nekoliko retro, v slogu starega rocka zveneče klaviature, ki na pravih mestih razbijejo sicer zanimive tradicionalne gotske melodije. Z Right Wing of the Garden Triptych band vpelje futuristično zveneč intro, ki ga kasneje uspešno zamenjajo klasične klaviature in orgle, medtem ko imam skozi cel album vtis, da je poleg vseh različnih orkestralnih vložkov bilo še največ pozornosti namenjene kitaram. Riffi so namreč zelo nalezljivi, kitare stojijo upravičeno samozavestno v ospredju, nekoliko predrzno pa nato iz vse te obilice na nekaj mestih ven štrli še bas kitara.
Pod črto je najnovejši studijski album Zibelke Umazanije izredno uspela mešanica starega in novega, večplasten, zgleden primerek metal albuma, ki načeloma ne dopušča prehitrih sodb o njegovi kakovosti. Menim, da se ob album lahko obregnejo le tisti, ki jim dotični žanr predstavlja neprebavljiv izziv, medtem ko bodo vsi ostali najmanj zadovoljni z albumom. In glede na slišano priporočam, da si nabavite limitirano izdajo, saj sta dodatna dva komada prava poslastica.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
19. 8. 2019
Gaahls Wyrd - GastiR - Ghosts Invited
Recenzija
13. 8. 2019
Dekadent - The Nemean Ordeal
Recenzija
2. 7. 2019
The Stone - Kruna praha (EP)
Recenzija
1. 7. 2019
Snøgg - Chhinnamasta
Recenzija
28. 6. 2019
Shining / Srd - Shining / Srd (split)
Recenzija
27. 6. 2019
Lord Vicar - The Black Powder
Recenzija
26. 6. 2019
SinHeresY - Out of Connection
Recenzija
6. 6. 2019
Različni izvajalci - Metal 4 Lignit (kompilacija)
KONCERTI & FESTIVALI
19. 8. 2019
TrNOVfest: Opća opasnost, Ambra
CSK France Prešeren, Ljubljana
21. 8. 2019
Grai, Anabioz
MC Pekarna, Maribor
22. 8. 2019
Kaltenbach Open Air 2019
Spital am Semmering, Avstrija
22. 8. 2019
TrNOVfest: Metalsteel, King Foo
CSK France Prešeren, Ljubljana
23. 8. 2019
Iron Reagan
Rock Town, Cordenons (Pordenone), Italija
23. 8. 2019
FMK Kunigunda: Noctiferia
Huda luknja, Velenje