RECENZIJE

14. 9. 2012
Delirium X Tremens - Belo Dunum, Echoes From The Past
Punishment 18 Records, 2011

Italijanski Delirium X Tremens, sprva le Delirium Tremens, so death metal zasedba, katere ustanovitev sega dolgih štirinajst let nazaj v prejšnje tisočletje, v leto 1998. Gre za zasedbo, ki se je pri pisanju in ustvarjanju glasbe osredotočila na konceptualna dela. Od leta 2003 do danes so tako nastali EP Cyberhuman, prvenec CreHated From No_Thing in njegov naslednik Belo Dunum, Echoes From The Past. S slednjim je želel kvartet predstaviti zgodovino svojega domačega kraja in dežele, v besedilih pa se resnične zgodbe, ki so jim jih pripovedovali pradedje, prepletajo z legendami in miti. Sicer pa lahko več o konceptualnosti aktualnega studijskega albuma preberete v intervjuju z basistom Pondrom, ki je bil nedavno objavljen na našem portalu, naslednje vrstice pa naj bodo povsem posvečene glasbi na tem izdelku.
Album se prične s komadom I Was. Poslušalec najprej zasliši trobila, ki dajo občutek, da se album začenja z introm. A k sreči se band le-temu izogne in ga zgolj nakaže, kajti po treh sekundah že udarijo kitare in bobni. Skupaj proizvedejo hiter, brutalen in zanimiv riff, ki se razvije v komad in se zaključi z zborovskim petjem, na koncu pa odstopi prostor ksilofonu v kombinaciji z industrial efektom. A tukaj se komad še ne konča, temveč se ponovi prva polovica, proti koncu pa namesto ksilofona ponovno zazvenijo trobila. Po skorajda šestih minutah se uvodni komad zaključi, album pa se nadaljuje v podobnem slogu, polnem presenečenj in preobratov.
Iz tega vidika je drugi komad, Teveròn, The Sleeping Giant, dokaj medel, saj ne vsebuje nobenega za death metal eksotičnega glasbila, kar pa še ne pomeni, da je dolgočasen. Gre za soliden, srednje hiter death metal komad.
The Legend of Càzha Selvàrega se na kratko prične s ksilofonom, nakar takoj udarijo ostali inštrumenti, medtem ko ksilofon služi kot zanimiva podlaga kitarskemu riffu, nekaj sekund kasneje pa se pridružijo še trobila. Mešanica oziroma kombinacija vseh tipičnih in atipičnih glasbil zveni perfektno, nakar vajeti povsem prevzamejo bas, kitara in bobni. Začetna minuta se na koncu ponovi še enkrat, tako da so na začetku vzbujeni apetiti potešeni.
S četrtim komadom, Artiglieria Alpina, Delirium X Tremens ponovno presenetijo, tokrat z zborovskim petjem. Prve pol minute komada namreč spominja na vojaško, iz slovenskega zornega kota morda partizansko pesem, ki je po besedah banda povsem avtorsko gradivo. Zanjo je band najel še tri pevce, ki so skupaj s pevcem/kitaristom Ciardom posneli ta zanimivi intro. Sledi srednje hiter komad, medtem ko se zborovsko petje tekom komada ponovi in ustvari »cerkveno« vzdušje. Vmes še nekaj grmenja ter težkih riffov in ritmov in že je na vrsti nova poslastica.
Instrumentalni komad z naslovom The Guardian se prične z akustično kitaro in ustvari težko atmosfero ter pravo podlago za naslednji komad. Kot se za njegov naslov spodobi, se 33 Days Of Pontificate (Vatican Inc) začne z nežnim zvonjenjem majhnega zvona, pospremljenim z ženskim zborovskim petjem, potem pa v ozadju zazveni recital in mašno vzdušje je popolno, preden kitare in bobni ponovno udarijo z vso jezo. Sledijo različne menjave ritmov, toda atmosfera, na kateri band vedno znova gradi od komada do komada, ostaja enaka. Na ta način poslušalec nikoli ne pozabi osrednje teme skladbe, ki jo band pripoveduje.
An Old Dusty Dream Vajont, 9 Ottobre 1963 se ponovno prične z akustično kitaro, tokrat v spremljavi bas kitare. Z njo band ustvari vzdušje, ki ga je najlažje opisati kot »zatišje pred nevihto«. Pesem namreč govori o katastrofi v dolini Vajont iz leta 1963, ko je popustil tamkajšnji jez in poplavil mesto pod seboj. Zopet sledijo zanimive in nepredvidljive menjave ritma, v zadnji minuti pa se zasliši flavta, medtem ko zborovsko petje naznanja: »The storm is coming!«
Life Before Nothing napove harmonika, v ozadju pa šumenje in prasketanje gramofonske plošče spominja na življenje v času, ko še nič ni obstajalo. Life Before Nothing je počasen do srednje hiter komad, ki se od zvenov harmonike v ozadju loči le redko. Na koncu harmonika povsem utihne in začne se divjanje bobnov, ki hkrati tvori zaključek tega ter začetek novega komada.
Prehod na Scream Of 2000 Screams je tekoč; blast beat skupaj s flavto tvori ozadje za recital, ki se kmalu umakne električnim kitaram, medtem ko se igranje flavte vleče do prvega growla. Delirium X Tremens med brutalno nažiganje pomešajo še kitarske linije po vzoru legendarnih Death, znova se zasliši zborovsko petje, potem pa je deathmetalskega dela albuma konec.
Sledi še outro, ki je sestavljen iz osmih pesmi. Njegov okvir, začetek in konec tvorita dva akustična komada, The Memory in Il Respiro Della Montagna, ki ju ni na uradnem seznamu pesmi, med njima pa je »posneta« šestkrat po sedem sekund dolga tišina.
Torej, death metalci odprtega duha in srca, na plano! Belo Dunum, Echoes From The Past je zagotovo nekaj novega in svežega na sceni. Nekaj, kar se iz vidika glasbe, besedil in dizajna vsekakor splača vsaj preveriti.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
12. 8. 2020
Carach Angren - Franckensteina Strataemontanus
Recenzija
10. 8. 2020
Cadaver - D.G.A.F. (EP)
Recenzija
7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Recenzija
5. 8. 2020
Iritator - Drek!
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
KONCERTI & FESTIVALI
19. 8. 2020
Trnovfest: Tomcat
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
22. 8. 2020
Omega Sun, SickBreed
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
22. 8. 2020
Big Bad Wolf, Britof
TrainStation SubArt, Kranj
28. 8. 2020
ODPOVEDANO! Breka Fest XIII
Srednja Bistrica, Črenšovci, Prekmurje
28. 8. 2020
Trnovfest: Armaroth, Carnifliate
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
28. 8. 2020
Trnovfest: Ensanguinate, Sakrabolt
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana