Da, dragi bralci, pred vami je druga izdaja z naslovom He Is Crossing iz hiše Devil's Bridge. Pozitivno sprejeti demo iz leta 2011 je bil očitno dovolj dober razlog za nekoliko predrugačeno ponovno izdajo že poznanih pesmi skupaj s štirimi povsem novimi, kar pomeni, da je demo prerasel v »čisto pravi« studijski album. Minutaža »poznanih« je bila skrajšana, komadi so izgubili atmosferične (psihedelične) uvode, tako da zdaj delujejo bolj kompaktno in bolj udarno, produkcija se je izboljšala, kar je band dosegel z menjavo studia, k še bolj prepričljivi celostni podobi čistokrvnega prvenca pa pripomorejo dodatne štiri skladbe, ki v primerjavi z ostalimi, že najmanj dve leti starimi, delujejo zelo homogeno. Tako smo priča skoraj petdeset minut dolgemu thrash/heavy/death metal izdelku, kjer poudarek ostaja na prvo omenjenem žanru, rezultat pa so (ponovno) zelo melodične in zapomljive kitarske linije, razgibano bobnanje, občasno slišna bas kitara ter dokaj razumljiv death metal vokal.
A da se ne ponavljam preveč, saj lahko večino zgoraj napisanega najdete že v recenziji dema, bom zdaj govoril izključno o novostih na He Is Crossing. Samonaslovljeni komad Devil's Bridge odpre album s temačnim uvodom, nakar vajeti prevzame catchy riff, riffovska usmerjenost pa je hkrati ključni element novih komadov. Slednja dobro funkcionira tudi pri Black Pain, pri Renegade pa zveni že nekoliko poznano, medtem ko instrumentalna Soul Of Satan (morda poskus kratke reinterpretacije slavnega Oriona?) zveni kot skupek vseh naštetih. In poleg bolj zrelih riffov še ena dobra plat: zaradi večje dolžine albuma in večjega števila komadov ter posledično manjše osredotočenosti na posamezne skladbe zdaj refren komada Greed »I want more, I want more …« sploh ne izpade več tako moteče.