Na današnji dan
2013
Rhapsody of Fire izdajo deseti album z naslovom Dark Wings of Steel
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
Norma Evangelium Diaboli, 2018

Kričač, ki ga pri Marduk poznamo kot Mortuusa, ustvarja glasbo pod imenom Arioch že od davnega začetka 90. let prejšnjega stoletja. Njegov glavni varovanček je black metal projekt Funeral Mist, v 25 letih obstoja pa je ta navrgel 3 studijske albume in nekaj drugih, krajših izdaj. Zadnji v vrsti nosi naslov Hekatomb.

Viže iz hiše Funeral Mist so se nekoč vrtele v mojem predvajalniku, vendar sem sčasoma izgubil stik z njimi. Razlog bo menda podoben odgovoru na vprašanje, zakaj me tudi Hekatomb ne prepriča povsem. A gremo lepo po vrsti. Hekatomb vsebuje 8 komadov, ki se poslušalcu, ko se odvrti 43-minutna nevihta, vtisnejo v dolgotrajni spomin kot krepak napad na vse živo in nemočno. A če se potem človek po sledeh posameznih komadov po spominu vrne nazaj med poslušanje albuma, se spomni, da je bil kratkotrajni spomin vmes zaposlen tudi s počasnejšimi in zelo prefinjenimi, lahko bi že skorajda rekel eksperimentalnimi odseki. A le za okus. Vrhunec je zagotovo dosežen točno na sredini dogajanja, s centralnim in drugim najdaljšim komadom Cockatrice. Njegovo sredino tvori ksilofon v burzumovskem slogu, spremlja pa ga oster in mrzel veter. Vse dokler osnovne melodije znova ne ugrabijo ostri kitarski riffi in bobnarski šus. Prehod iz omenjenega komada v naslednjega Metamorphosis je tekoč in predstavlja nekakšen počasen bobnarski solo, iz katerega se postopoma razvije celoten komad, ki pa poslušalca v manjši meri preseneti, saj nikoli ne preklopi v hitrejšo prestavo. Drugačno je nato nadaljevanje: razsnova in razplet prideta po vrhuncu tako hitro ter močno kot zasnova in zaplet pred njim, toda to še vseeno ne pomeni, da je sredina albuma edini zanimivi del, kajti Hekatomb je v celoti izredno poslušljiv in nalezljiv.

Ja, kje hudiča pa je potem težava? Osebno se po več kot desetih poslušanjih še vedno ne morem otresti neposredne primerjave z Marduk. Hekatomb mi zaradi zvoka kitar in predvsem zaradi vokala, v manjši meri pa tudi zaradi vojne atmosferike, pred duhovnim očesom riše logotip slavnejših stanovskih kolegov namesto njegovega stvaritelja. Upam, da se tega čim prej otresem!

SORODNE VSEBINE:
17. 3. 2009Funeral Mist - Maranatha / Recenzije
1. 2. 2013Deathspell Omega - Drought (EP) / Recenzije
3. 1. 2011Deathspell Omega - Paracletus / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
20. 11. 2019
Dark Sphere - Gemini (EP)
Recenzija
15. 11. 2019
Slipknot - We Are Not Your Kind
Recenzija
8. 11. 2019
Mayhem - Daemon
Recenzija
7. 11. 2019
Insomnium - Heart Like a Grave
Recenzija
6. 11. 2019
Mgła - Age of Excuse
Recenzija
29. 10. 2019
Musmahhu - Reign of the Odious
Recenzija
18. 10. 2019
Rammstein - Rammstein
Recenzija
14. 10. 2019
Sacred Reich - Awakening
KONCERTI & FESTIVALI
22. 11. 2019
Annihilator
Szene, Dunaj, Avstrija
22. 11. 2019
Svarunova noč XIX
Klub Jedro, Medvode
23. 11. 2019
Darkness Strikes: Mist, Teleport
KMKC Kompleks, Ravne na Koroškem
23. 11. 2019
HakAttak, Growing Rats, The Knobheads, Sober Elephants
KŠD Ivana Vadnala, Prestranek
25. 11. 2019
Electric Fire Records Night: Diamond Skull, Naplava, Dusk
Reigen, Dunaj, Avstrija
26. 11. 2019
Skid Row, FM
Backstage, München, Nemčija