Na današnji dan
1986
Ozzy Osbourne izda album The Ultimate Sin
NAGRADNE IGRE
Traja do: 26. 2. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
Norma Evangelium Diaboli, 2018

Kričač, ki ga pri Marduk poznamo kot Mortuusa, ustvarja glasbo pod imenom Arioch že od davnega začetka 90. let prejšnjega stoletja. Njegov glavni varovanček je black metal projekt Funeral Mist, v 25 letih obstoja pa je ta navrgel 3 studijske albume in nekaj drugih, krajših izdaj. Zadnji v vrsti nosi naslov Hekatomb.

Viže iz hiše Funeral Mist so se nekoč vrtele v mojem predvajalniku, vendar sem sčasoma izgubil stik z njimi. Razlog bo menda podoben odgovoru na vprašanje, zakaj me tudi Hekatomb ne prepriča povsem. A gremo lepo po vrsti. Hekatomb vsebuje 8 komadov, ki se poslušalcu, ko se odvrti 43-minutna nevihta, vtisnejo v dolgotrajni spomin kot krepak napad na vse živo in nemočno. A če se potem človek po sledeh posameznih komadov po spominu vrne nazaj med poslušanje albuma, se spomni, da je bil kratkotrajni spomin vmes zaposlen tudi s počasnejšimi in zelo prefinjenimi, lahko bi že skorajda rekel eksperimentalnimi odseki. A le za okus. Vrhunec je zagotovo dosežen točno na sredini dogajanja, s centralnim in drugim najdaljšim komadom Cockatrice. Njegovo sredino tvori ksilofon v burzumovskem slogu, spremlja pa ga oster in mrzel veter. Vse dokler osnovne melodije znova ne ugrabijo ostri kitarski riffi in bobnarski šus. Prehod iz omenjenega komada v naslednjega Metamorphosis je tekoč in predstavlja nekakšen počasen bobnarski solo, iz katerega se postopoma razvije celoten komad, ki pa poslušalca v manjši meri preseneti, saj nikoli ne preklopi v hitrejšo prestavo. Drugačno je nato nadaljevanje: razsnova in razplet prideta po vrhuncu tako hitro ter močno kot zasnova in zaplet pred njim, toda to še vseeno ne pomeni, da je sredina albuma edini zanimivi del, kajti Hekatomb je v celoti izredno poslušljiv in nalezljiv.

Ja, kje hudiča pa je potem težava? Osebno se po več kot desetih poslušanjih še vedno ne morem otresti neposredne primerjave z Marduk. Hekatomb mi zaradi zvoka kitar in predvsem zaradi vokala, v manjši meri pa tudi zaradi vojne atmosferike, pred duhovnim očesom riše logotip slavnejših stanovskih kolegov namesto njegovega stvaritelja. Upam, da se tega čim prej otresem!

SORODNE VSEBINE:
17. 3. 2009Funeral Mist - Maranatha / Recenzije
1. 2. 2013Deathspell Omega - Drought (EP) / Recenzije
3. 1. 2011Deathspell Omega - Paracletus / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2020
Ihsahn - Telemark (EP)
Recenzija
13. 2. 2020
Karg - Traktat
Recenzija
12. 2. 2020
Leprous - Pitfalls
Recenzija
11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
Recenzija
6. 2. 2020
Alcest - Spiritual Instinct
Recenzija
5. 2. 2020
Lindemann - F & M
Recenzija
30. 1. 2020
Minenwerfer - Alpenpässe
Recenzija
17. 1. 2020
Týr - Hel
KONCERTI & FESTIVALI
22. 2. 2020
Stige Fest III: Revenge, Nargaroth, Nocturnal, Caronte, Eurynomos, Blasphemer, Necromutilator, Necrobode, Rawness Obsolete
Campus Industry Music, Parma, Italija
22. 2. 2020
Smrt, Dark Sphere, Taste Of Plague
KMT – Klub mladih Turnišče
22. 2. 2020
Iron Median, Interceptor, Alo!Stari, Spotless Minds, Newem
Dom kulture Šešče, Šešče
22. 2. 2020
Diabolical, Devilish Impressions, Dark Mirror ov Tragedy
Club Q, Gradec, Avstrija
23. 2. 2020
Duel, Mindcrawler
Backstage, München, Nemčija
24. 2. 2020
Inhepsie, Core System
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor