Hammerfall že 15 let razgrajajo. Kdo bi si mislil, da bo band, ki se je v drugi polovici 90- ih pojavil na sceni kot »rešitelj« klasičnega heavy metala (vsaj mainstreamovsko gledano), dejansko iz tega naredil kariero, in to zelo uspešno. Band je v roku leta ali dveh od izida prve plošče igral na Dynamo Open Air pred 70.000 ljudmi, v Wacknu pred 40.000 ljudmi, njihov fan je bil Chuck Schuldiner, v svoj band so privabili legendarnega Andersa Johanssona ter spričo vsega naštetega začeli »uradno« kariero na res najvišjem nivoju. No, tega Hammerfall nikoli niso opustili, saj so kljub slabšim izdajam v zadnjih desetih letih uspeli obdržati in razširiti bazo fanov ter se po devetih letih odločili za izid novega DVD-ja.
Amfiteater Dalhalla je ponudil odlično kuliso za izpeljavo dogodka in tudi Hammerfall so odlično zastavili projekt, ki pa žal na koncu ni tako odlično izpadel.
Pred odrom je velik jarek reke (10, 12 metrov v širino), ki ločuje gledalce od banda, kar koncertu odvzame popolnoma vso energijo. Večina ljudi celoten koncert le sedi, nekaj zanesenjakov (20, 30) pa čupa ob ograji; zares čuden pogled, ki ga na metal koncertih nismo vajeni. Hammerfall sicer odigrajo čez 20 komadov, veliko je gostov iz bandove preteklosti (Jesper Strömblad in Stefan Elmgren na kitari, Mikael Stanne na vokalu itd.), nabor komadov potegne presek skozi celotno diskografijo, zvok je odličen, a to vseeno ne odtehta pomanjkanja pristnosti. V metalu je publika, njen izraz in sodelovanje zares bistvenega pomena. Dodaten vpogled v dan priprav na snemanje DVD-ja dobimo v 15 minutah bonus materiala, ki prav tako ni preveč prepričljivo posnet. One Crimson Night je pred devetimi leti name naredil vtis zaradi odlične setliste in energije, Gates Of Dalhalla ga na žalost ni, nikakor.