Mraz, sneg, gozd, tema, sever – sedmič! In hkrati prvič za Nuclear Blast, kar je tudi eden od vzrokov, da je Sons Of Norhtern Darkness Immortal plošča z najboljšim zvokom in produkcijo doslej (po principu večja založba – več denarja za studio – boljši zvok!). Ko smo ravno pri tem, za obračanje gumbov je tudi tokrat odlično poskrbel Peter Tägtgren.
Sicer pa se Immortal na poti svojega razvoja in perfekcioniranja komadov niso ustavili niti za trenutek – ponovni dokaz za to se pravkar vrti v CD playerju. Ena izmed najbolj opaznih stvari na tem albumu so počasnejše melodične pasaže, ki povezujejo hitrejše in agresivnejše dele. S temi odličnimi in nadvse izvirnimi deli počasi stopnjujejo komade in rajcajo poslušalca, ki za tem pričakuje izbruh zlobe in jeze v nadzvočnem Immortal slogu. Nekajkrat se to zares zgodi, v večini primerov pa boste dočakali le menjavo riffa. No, teh menjav so nam (kot je pri Immortal v navadi) namenili v izobilju, strukture komadov pa so tudi ena izmed mojstrovin tega banda. Ljubitelji bliskovitih riffov in bobnov pa utegnete biti razočarani.
Album se začne z intenzivnim One By One, naslovni komad se začne z delom na bobnih, največ hitrosti dobite ob Demonium in In My Kingdom Cold. Prvi dve minuti in pol Antarctice sta instrumentalni in ustvarita odličen ambient, plošča pa se zaključi z Beyond The North Waves, epsko bojno mojstrovino.
Sons Of Northen Darkness je še en odličen izdelek Immortal, čeprav ji poleg vse dovršenosti in popolnosti kakšna minutka več klasičnega Immortal nažiganja sploh ne bi škodovala.