Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

7. 11. 2019
Insomnium - Heart Like a Grave
Century Media, 2019
Avtorica: Tina Urek

Finska. Sneg. Temačnost. Atmosferičnost. Depresija. Smrt. Le nekaj besed, ki mi pridejo na misel, ko zaslišim Insomnium. Melodična death metal zasedba, ki je na sceni že dobrih 20 let in je prepoznavna po svojih temačno otožnih melodijah in prav takšnih besedilih. Heart Like a Grave je njihov osmi izdelek, prvi s kitaristom Janijem Liimatainenom.


Under these cold northern stars,
Songs are filled with sorrow,
Brief is the time of summer winds,
Moon is sad as the night.


Na veselje mnogih rednih poslušalcev se Insomnium s ploščkom vračajo k svojim koreninam. Že besedilo uvodnega komada Wail of the North napove pesmi, polne bolečine in teme. Točno to, kar imamo mnogi pri Fincih najraje. Klasično počasen atmosferičen uvod z nasičenimi klaviaturami in počasen ter globok vokal napovesta album, ki smo ga čakali. Melodični death metal z neko lučko pozitivnih melodij, a vseeno ne tistih tipičnih veseljaških, finskih. Kljub vsemu pa že naslednji komad, ki so ga predhodno izdali kot single – Valediction – postreže z odličnimi clean vokali in spevno melodijo. Odlično razumljivo besedilo, ki kljub vsej depresiji in temačnosti išče nasmeh na obrazu. Klasičen Insomnium komad? Ja in ne. V vsakem primeru veš, da so to oni, je pa vseeno odraz razvoja in tiste bolj poslušljive melodičnosti, ki pritegne raznolike poslušalce.

Vsekakor pa je odlično to, da je produkcija ponovno izjemno kvalitetna, kar poskrbi za ravno pravo razmerje klaviatur in kitar ter se tako izogne nepotrebni nasičenosti. Če je Valediction klasičen Insomnium komad, je Neverlast klasičen »Jani Liimatainen« izdelek, natančneje eden izmed dveh, pod katerima se je kitarist podpisal kot soavtor. V daljnih časih, ko so Sonata Arctica pisali odlične komade in je pri njih še igral prej omenjeni kitarist, sem jim namenila kar nekaj časa. Zato tudi ni bilo nič čudnega, da sem si že pri prvem poslušanju komada – sploh pri tercah v kitarski solaži rekla: »Aha, evo, tukaj pa se vidi, da je Jani v bandu.«

Po dveh melodičnih pesmih pa je čas tudi za dolgo otožnost – skoraj devetminutni Pale Morning Star. Globoki toni, dvojna pedalka in tiste skoraj blackmetalske vibracije. Prav takšen je tudi vokal – veliko bolj kričeč in trpeč. Kitare poskrbijo za vedno potrebno melodičnost, ki me pelje nad nek gozd in jezera, na mrzlo finsko depresivno lepoto. Atmosferično temačnost nadaljuje And Bells They Toll. Počasna depresivna balada, polna trpljenja in smrti. To je to, kar si želimo od Insomnium.

Dodatno piko na i pa zame doda refren s clean vokali. Sledi mu The Offering, ki poskrbi za hitrejše ritme, a zasedba vseeno ostaja pri svojih klasičnih melodijah, ki so na tem albumu res odlično uporabljene. Dotičen komad me morda celo spominja na melodični death metal a la moderni Amon Amarth, pa tudi samo besedilo je dejanski klic po smrti in prenehanju trpljenja, ki na nek način v meni celo nariše padlega vikinga, viteza, borca na bojišču. Mute is my Sorrow, trpeč klic po edini izgubljeni ljubezni, a vseeno hitrejši komad, ki postreže z bolj toplimi riffi. Album se zaključi s tremi sedemminutnimi komadi, zadnji je instrumentalen.

Omembe vredno je dejstvo, da je povprečna dolžina komadov šest minut, saj so na albumu zgolj štirje pod omenjeno minutažo. Pa se ustavimo še pri zadnjih treh. Twilight Trails, še ena ljubezenska zgodba z grenkim koncem, katerih ima ta album kar nekaj. Prej omenjena pesem pa je vseeno ena izmed bolj simfoničnih in nasičenih. Tokrat je vokal na momente celo bolj v ozadju, kar doda odličen blackmetalski ton, na približno sredini pa počasen instrumentalen vložek obrne komad v počasno umirjajočo balado, polno odličnih melodij in kitarskih solaž.

Naslovni Heart Like a Grave ste seveda že lahko slišali, saj ga je skupina izdala kar nekaj časa pred izidom albuma. In to je bila tudi pravilna odločitev, ker gre res za pravo mojstrovino, s katero so sigurno pritegnili veliko poslušalcev. Počasno, mešanica cleana in growla, melodije, ki se ti usedejo v dušo. Odlično. Album zaključi instrumentalni Karelia, če pa boste kupili posebno edicijo ploščka, boste deležni še dveh, prav tako instrumentalnih skladb. Če povzamem, so se Insomnium s Heart Like a Grave vrnili na dobra stara pota trpljenja in atmosferične depresije, ki jo imam pri njih res rada. Za vse, ki vas bodo s tem albumom tudi prepričali, pa samo še opozorilo – zasedbo lahko v živo ujamete na letošnji ediciji Winter Days of Metal, natančneje v soboto, 30. novembra.

SORODNE VSEBINE:
22. 3. 2021Z novim singlom tudi Insomnium / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija