RECENZIJE

7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Zyx Metallic, 1988

V zgodovini metal glasbe imamo bande, ki so komercialno uspešni skozi vso kariero, bande, ki so v nekem trenutku dosegli komercialni vrh pa nato močno padli, in bande, ki imajo za sabo dolgo pot, pa se ne morejo pohvaliti s kakšnim večjim komercialnim izplenom. Slednje po navadi označimo za kultne in v to kategorijo verjetno spadajo tudi sopotniki gibanja NWOBH, Britanci Demon. Ti so svojo pot začeli kot klasični predstavniki tega žanra, vendar pa so kmalu vžgali svojo špuro, zvoku dodali progresivne elemente in klaviature in do leta 1987 kljub smrti ustanovnega člana, kitarista Mala Spoonerja, rafinirali svoj zvok, rezultat pa je album Breakout, eden boljših skritih draguljev hard'n'heavy glasbe.

Demon so že vse od leta 1984 projekt vokalista Dava Hilla, ta pa se je klasične NWOBH špure naveličal precej hitro. S prej omenjenim Malom Spoonerjem sta bila namreč dobrih deset let starejša od povprečnih predstavnikov žanra à la Iron Maiden in recimo Def Leppard, svojemu heavy metalu pa je Dave tako želel dodati elemente progresivnega rocka, ki je bil sicer na začetku osemdesetih precej nekul. Prvi tovrstni eksperimenti pri Demon so se končali s precej mešanimi rezultati (glej ploščo Heart of Our Time), z Breakout pa je Hill s kolegi zadel žebljico na glavico. Sama plošča me je prevzela že s samo naslovnico, na kateri vidimo narisanega rockerja, ki z bas kitaro sedi na avtomobilski razbitini; slika je nenavadna, originalna in malenkost nepričakovana v tem žanru, vse to pa so tudi pridevniki za sam album. Na tem mestu naj povem, da je plošča do mene prišla od pokojne kamniške metal legende Srake, čigar zbirka je bila pravi zaklad za tovrstne, malenkost obskurne metalske dragulje in jih je rade volje delil z mlajšimi od sebe. Sraka, na tem mestu še enkrat, iskrena hvala.

Demon se na Breakout besedilno lotevajo različnih tematik, glasbeno pa so ves čas na tanki liniji med heavy metalom in hard rockom z dodano zdravo mero proggy elementov, nekje v podobnem žanrskem polju torej, kot so ga tedaj zasedali njihovi sonarodnjaki Magnum. Album odpre himnična Life on the Wire, ki takoj pokaže kompozicijske sposobnosti skupine. Komad, ki je tematsko soroden Master of Puppets in torej govori o peklu odvisnosti od drog, se namreč začne počasi, s temačnim uvodom na klaviaturah, nato pa počasi gradi do himničnega refrena, ki si ga že po prvem poslušanju zapomniš za celo življenje, tako kot vso ploščo pa ga zaznamuje melodičen, a precej raskav Hillov vokal. V drugem štiklu, Hurricane, smo deležni odličnega 80's metal riffanja, ki ga odlično dopolni zvok klaviatur, ki občasno nekoliko udarijo v ospredje, sicer pa je njihova vloga ustvarjanje mogočne atmosfere. Naj poudarim, da na Breakout nikjer nismo deležni kakšnih posebej tehničnih ali virtuoznih kitarskih solističnih vložkov, prisotne solaže pa bolj kot za izpostavljanje kitarista Johna Waterousea skrbijo za igrivo dopolnjevanje z ostalo zvočno kuliso, kar je bilo v osemdesetih v polju heavy metala redko; pravzaprav je edini, s katerim bi zadevo lahko primerjali, Tony Clarkin, kitarski mag prej omenjenih Magnum.

Breakout je plošča, ki se od začetka do konca lahko predvaja kot enotna zvočna kulisa, vsi komadi so zvočno povezani v eno celoto, kljub temu pa pozorni poslušalec ob vsakem poslušanju najde kak nov dragulj, od precej meatloafovske dramaturgije v skladbi Standing in the Shadow do odličnega protivojnega sporočila v podobno naslovljeni, a zvokovno precej nasprotni temačni Living in the Shadow, ki po mnenju spodaj podpisanega predstavlja enega nespornih vrhuncev albuma. V zanimivi England's Glory se Dave dotakne svoje domovine in v tempu, ki ga ni zmogel niti Billy Joel v We didn't Start the Fire, našteva zgodovinske in kulturne reference, zaradi katerih je ponosen na svojo domovino; če boste želeli vse razumeti, je tukaj plonkceglc z besedilom obvezen. Zanimiva je tudi skladba Hollywood, ki se kritično, a tudi neizbežno hrepeneče loteva scene tovarne sanj v sredini osemdesetih, ki jo sicer označuje za risankast komercialni privid, obenem pa je v mogočnem refrenu nemogoče zgrešiti nekaj obžalovanja, da Demon sami niso del te scene. Podobne tematike, čeprav precej manj bombastično in morda bolj radijsko dostopno, se loteva tudi Big Chance, ki pa predhodnika v ničemer ne dosega in je morda tako najšibkejši moment plošče. Vsekakor pa je treba omeniti tudi edino pravo balado na plošči, Through These Eyes, ki z umirjenim, s klavirjem obogatenim introm in raskavim Davovim vokalom spomni na najboljše dni Davida Coverdala in Whitesnake, nato pa se pretvori v melanholičen, a mogočen refren, katerega tema se ob okusnem, čeprav minimalističnem kitarskem vložku nato ponavlja vse do konca komada. Odvisno od izdaje, ki jo imate pred seboj, lahko album zatem zaključijo še bonus komadi, pri čemer pa gre za dva instrumentala, akustično verzijo skladbe Life on the Wire ter komad Tonight, za katerega pa je na prvi posluh jasno, zakaj je izpadel iz standardne različice albuma; bonus material torej v ničemer bistveno ne pridoda sami plošči.

Breakout je torej zanimiva plošča. Roko na srce ne gre za čist metal album, primesi pompa, proga in hard rocka so več kot očitne skozi ves čas poslušanja, a je vsekakor namenjen konzumatorjem trše glasbe, morda pa je prav zaradi svoje eklektičnosti zvrsti dobrodošel za razbijanje vsakodnevne zvočne rutine. Za vse, ki se ne bojijo svojega metala popoprati še z drugimi začimbami, predstavlja Breakout odličen izlet v neznano. Gre za album, ki vam lahko priraste k srcu in zna pogosto najti pot v predvajalnik glasbe, ob tem pa ponuja možnost odkrivanja novih detajlov ob vsakem poslušanju.

SORODNE VSEBINE:
14. 7. 2005Demons & Wizards / Novice
8. 4. 2011Demonical / Novice
6. 9. 2013Demonical / Novice
6. 4. 2005Demons & Wizards / Novice
23. 8. 2010Demonical / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
Recenzija
21. 8. 2020
Within Destruction - Yōkai
Recenzija
19. 8. 2020
Extreme Smoke 57 - Stage V: Salvation (kompilacija)
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana
7. 10. 2020
Primal Fear, Freedom Call
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška