Prva asociacija na band Lacuna Coil? Cristina Scabbia, lepotica na vokalu, seveda. Vendar so Italijani znani še po mnogih drugih rečeh. V štirinajstih letih delovanja še niso obiskali sosede Slovenije, iz gotskega metala so nekje z albumom Karmacode (2006) prešli na alternativni rock, veliko ljudi pa njihovo ustvarjanje opisuje kot glasbo lepotice in zveri. Lepotica kot Cristina Scabbia in opojne darkerske ter gothic melodije, zver kot drugi vokalist Andrea Ferro in vse večje vpeljevanje alternativnega rocka. Z albumom Broken Crown Halo se zasedba vrača v vode gothic metala, a vseeno nekako nadaljuje tisto, kar so ustvarili s predhodnikom Dark Adrenaline, ki je bil sicer bolj poln alternativnega adrenalina kot darkerskega. Na albumu skozi enajst komadov slišimo nekakšen povzetek vsega, kar so Lacuna Coil ustvarili v štirinajstih letih delovanja. Vrnitev h koreninam, mešanje z alternativnim rockom in pa tudi nekaj novih dodatkov, ki so skoraj toliko industrialni in moderni, da so jih mnogi primerjali z ustvarjanjem Kornov. Primer takšnega muziciranja je komad Die & Rise, v katerem del besedila Cristina odpoje v italijanščini. Vrnitev v preteklost in združitev s sedanjostjo dobro predstavi komad I Forgive (But I Won't Forget Your Name), kjer kar velik del odpoje tudi Andrea. Sicer pa Andrea tokrat ne samo poje, ampak pri kar nekaj komadih tudi odgrowla refren oz. določen del komada. Tako kot se album približuje koncu, tako se tudi komadi vračajo k preteklosti. Cybersleep je odlična gothic balada, z odlično kitarsko solažo in z odličnimi modernimi vložki. Največja gothic mojstrovina albuma pa je absolutno zadnji komad One Cold Day. Melanholično, hladno, počasno, gothic. Če bi komad slišali kje v sredini albuma, sigurno ne bi pustil takšnega pečata, kot ga pusti na koncu. Sicer mešanje z alternativami res ni grozno, ampak grozno tudi ne bi bilo, če bi bil na albumu kakšen melanholično gotski komad več. Če pogledam album kot celoto, ni tipičen izdelek skupine, je pa sigurno pričakovan. S takšnim albumom si Lacuna Coil širijo in večajo spekter poslušalcev, ki imajo radi, kot nekateri pravijo, »radio friendly« glasbo. Na Broken Crown najdemo vse in še več, zato sem prepričana, da bo vsak našel en komad zase.