RECENZIJE
V začetku meseca je v naše uredništvo priromala nenavadna novica o prvi izdaji nove slovenske black metal zasedbe, ki sliši na ime Lament. Poleg klasičnih informacij o naslovu in datumu izdaje presenetljivo ni bilo nobenih informacij o zasedbi, kajti ta želi ostati anonimna, medtem ko poudarja, da imena tako ali tako niso pomembna. Moram priznati, da je obstoj zasedbe, zavit v tančico skrivnostnega, kljub vsemu že videnemu in slišanemu vzbudil pozitivno mero zanimanja.
Ta mera zanimanja pa se je po prvem poslušanju le še povečala, čeprav Invocation zmeraj izzveni z mešanimi občutki zaradi že slišanega. Pričujoči demo posnetek vsebuje pet skladb, od tega štiri pravoverne in intro, ki ustvarja vzdušje z uvodnimi noise elementi, srednje hitrim bobnarskim ritmom, monotonim kitarskim riffom in zloveščim hreščečim vokalom. Ustvarjeno vzdušje takoj spomni na dober stari black metal, ko je na nosilcih zvoka prevladoval garažni zvok, in v tem slogu (in ritmu) se demo tudi nadaljuje. Zasedba le redko poseže po tisti najvišji (svetlobni) hitrosti (blast beatov), temveč z bobni v skladu s Fenrizovim načelom, da ti služijo le podajanju osnovnega ritma, brzdajo konje v dobro slišnem ozadju. Zaradi tega morajo seveda kitare opraviti levji delež kreativnega dela, ki pripomore k nalezljivosti komadov, kar pa jim v dvoje več kot dobro uspe. Pohvala v tej zvezi gre kitarski solaži med Nuclear Winds, ki v mojih ušesih dodobra posnema nuklearni veter – kar koli naj bi to že bilo. S komadom Vehement se band nato v točki nalezljivosti (namerno ali nenamerno) prekleto močno približa komadu Black Fucking Murder iz hiše Sargeist. Z zadnjim komadom na ploščku, ki uvodoma prikliče vzdušje z demo posnetkov A Sorcery Written in Blood norveških Gorgoroth, pa je 22-minutni izlet po skandinavskih logih black metala zaključen in Invocation končan.