RECENZIJE

12. 10. 2016
Morywa - Vamana Ira
samozaložba, 2016

Morywa je mlada progresivna/djent death metal zasedba iz osrednje Slovenije, ki je ugledala luč sveta leta 2013. Po nekaterih kadrovskih spremembah je nato band že takoj v naslednjem letu začel z resnim delom na lastnem materialu, ki je bil sprva slabi dve leti predstavljan na manjših odrih v živo in nato v letošnjem letu s prvim studijskim albumom v žepu celo na našem največjem metalskem festivalu Metaldays. Okoli omenjenega albuma bo tokrat tekla beseda.
Kot sem se v preteklosti lahko vsakič v živo prepričal o tem, da je glasba iz hiše Morywa izredno nalezljiva, tako se mi je pri priči v spomin vtisnil tudi bandov prvenec. Štancarski djenty ritmi so glavni razlog za to. Če se zdaj morda sprašujete, kako zvenijo djenty ritmi, lahko o tem malo pogooglate ali pa si pomagate s primerjavo, ki meni vedno znova zaposluje misli, ko iz zvočnikov prihaja Vamana Ira. Skratka: predstavljajte si kitarski zvok v komadu Roots Bloody Roots legendarnih Sepultura, medtem ko se ritem tega komada križa z ritmom komada Gaga People slovenskih industrialcev Noctiferia. In ker Peter uporablja osemstrunsko kitaro, je zvok temu primerno že v osnovi dovolj globok. Skladno s pretežno enostavnim kitarskim ritmom tudi bobnar Luka v glavnem sledi enostavnim štancarskim ritmom, ki jih nekje iz ozadja podpira tudi Matic na bas kitari. Nekoliko bolj deathmetalski ekskurzi, kakršnim smo priča recimo med Fracture ali »najhitrejšim« Goddamned, pa dajejo nekoliko več kreativnega prostora še drugemu kitaristu Mihi, s čimer Vamana Ira pod črto ni samo album s tako rekoč enim in istim riffom, temveč ponuja osem srednje hitrih deathmetalskih komadov, ki ne stavijo na hitrost, temveč na že omenjeni groove.
Četverica je torej z Vamana Ira pokazala, da ji ležijo djenty ritmi, medtem ko si osebno za njihov drugi studijski album želim več tistega death metala, ki so ga proizvedli s Fracture. Do takrat pa bom morda tudi našel čas in se pri bandu pozanimal, kaj hudiča so sploh želeli povedati z naslovom albuma.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
16. 9. 2019
Kampfar - Ofidians Manifest
Recenzija
13. 9. 2019
Tryglav - Night of Whispering Souls
Recenzija
12. 9. 2019
Left Hand Path - Left Hand Path (EP)
Recenzija
6. 9. 2019
An Isolated Mind - I'm Losing Myself
Recenzija
19. 8. 2019
Gaahls Wyrd - GastiR - Ghosts Invited
Recenzija
13. 8. 2019
Dekadent - The Nemean Ordeal
Recenzija
2. 7. 2019
The Stone - Kruna praha (EP)
Recenzija
1. 7. 2019
Snøgg - Chhinnamasta
KONCERTI & FESTIVALI
21. 9. 2019
Nile Hate Eternal Vitriol Omophagia
Revolver Club, San Donà di Piave, Italija
21. 9. 2019
Echolot, Billy Clubs
MKNŽ, Ilirska Bistrica
21. 9. 2019
Omega Sun, Jegulja, Stonedirt, Supafesch
Roter Gugl, Leitersdorf, Avstrija
24. 9. 2019
Misþyrming, Darvaza, Vortex of End
Backstage, München, Nemčija
25. 9. 2019
In Other Climes, Gužva u Bajt, Jegulja, Negative Slug, Agregat
Lepa Žoga, Ljubljana
26. 9. 2019
Domorodni četrtki: Dust Collector
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana