Naj podelim z vami nekaj, kar sem se naučil v zadnjem letu oziroma dveh: če je album grafično ali besedno kakorkoli povezan z živaljo, je preprosto zakon! Mastodon – Leviathan (na naslovnici je kit), zadnji od Ulver (jelen ali srnjak), Chimaira – Ressurection (človek-muha) in še kaj se najde. Ok, teorija mogoče malo izgubi na kredibilnosti, ko se spomnimo A Twist In The Myth od Blind Guardian (zmaj), ampak tam je zmaj, ker je del folklore, ne pa ker ima konkretno navezavo.
Zdaj, ko sem pridobil vašo pozornost, ali pa vas popolnoma zmedel, vam lahko povem, da boste isti občutek – pritegnitev pozornosti ali pa zmedo – doživeli pri ameriškem triu Mose Giganticus, otroku znamenitega underground bojevnika Matta Garfielda, ki je na albumu Gift Horse odgovoren za vokale, sintesajzer, tekste in bobne. Ima pa tudi kitarista in basista in skupaj so ustvarili album Gift Horse, ki ne samo da je grafično izredno privlačen, ampak je tudi zvokovno prav čudovit.
Gift Horse je otrok kakšnih Mastodon, Neurosis, Today Is The Day ipd. Štos je v tem, da imajo res mastne riffe in bobne, pa so daleč od dooma ali glooma. So precej živahni, pesmi dejansko dvigujejo energijo in so bolj šus kot pa umiritev. So kot konj, ki ne teče, ampak vztrajno koraka naprej pod budnim očesom izkušenega jezdeca. Ve, da se na nek način počasi daleč pride. To ni plošča, ki bi brzela iz komada v komad, hkrati pa nimate občutka, da se je vse skupaj ustavilo. Plošča preprosto in vztrajno gre. Kot zombiji v Romerovi Noči živih mrtvecev. Ni pa strašna ali mračna, saj ji prav obratno storijo predvsem vokali (z uporabo vokoderja) in klaviature (predvsem slednje naredijo band bolj »vesel«, kot recimo, če Pink Floyd pojmujete kot bolj vesele na albumu Wish You Were Here v primerjavi z albumom Dark Side Of The Moon). Bemtiš, da se človek zmede, čeprav se zdi Gift Horse čisto naravna in nevsiljena stvaritev.
Veste, kaj? Pustimo besede pri miru in se prepustimo odlični plošči, ki vas pelje naprej v neznano. Ali bi vam dejansko koristilo, da veste, katere bande vse lahko najdete notri? Mislim, da ne. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, pravijo in imajo prav. Tale konj je tu, čas je, da uživamo v ježi v neznano. Ji-haaaaaaaaa!

Ivan