Prej več kot deset let nič, zdaj pa že kar drugi album v roku nekaj mesecev. Prognan so nam po prvencu Naši životi više ne postoje servirali še kompilacijski album, ki je sestavljen iz že znanih pesmi v novi preobleki in novih pesmi, ki jih predhodno še nismo slišali. Ob 15. obletnici delovanja banda ta povezuje svoje korenine z nedavnim ustvarjanjem. V ta namen sta bila izbrana po en komad z demo posnetka Follow the Blind iz leta 2009 in z EP-ja Jama iz leta 2012, dva komada sta ostala od snemanja že omenjenega prvenca, in sicer Kolašinska brigada in 1300 kaplara, medtem ko so ostali komadi očitno plod na novo najdene energije in inspiracije.

Pa je album sploh omembe vreden? Pa še kako! Sicer tako kot njegov neposredni predhodnik ni prinesel nič novega, tako tudi Sve je tiho na istočnom frontu ne uvaja nobenih novitet – tako za žanr kot za band. A komadi enostavno delujejo dobro in bi morali nagovoriti vsakega ljubitelja melodičnega black metala, saj tako kot prvenec prinašajo zelo pestre in raznolike kompozicije, ki kljub dolgim minutažam ne dolgočasijo. Raznolikost se izraža skozi različne načine petja (harsh vokal, ženski in moški clean vokal, zborovsko petje), orkestralizacije ponovno dodajo pompozno noto, medtem ko kitarsko riffanje zadovolji tudi čistokrvne metalske duše.

Najboljši dokaz za slednje je recimo že kar uvodni riff uvodnega komada Grob. Ta takoj pritegne k headbanganju, visok tempo to željo podkrepi, klavirski intermezzo v kombinaciji z ženskim petjem pa dodeli komadu v drugi polovici dodano vrednost, ki ga dvigne iz povprečja. Prečudovito! O podobnih superlativih je nato spet govora v komadu Kolašinska brigada, ki je s svojimi 12 minutami pravi ep. Ponovno je klavir tisti, ki mu dodeli status prefinjenosti in kultiviranosti, tokrat v kombinaciji moškega clean vokala. A s tem še ni dosežen pravi vrhunec komada, ta se zgodi komaj v nadaljevanju, ko melodični black metal ponovno prevzame vajeti in iz ozadja zazveni orkester s poudarkom na pihalih. Zaradi še enkratne uporabe klavirja in moškega clean vokala, s čimer se komad zaključi, ta na najboljši možni način ostane v ušesu.

V nadaljevanju se odvije še nekaj opisanih trenutkov, neposredni groovy ritmi se menjavajo z bolj sofisticiranim pristopom, kar pa pod črto ponudi oziroma ustvari razgiban album, na katerem sedem komadov kljub skupni dolžini preko 51 minut ustvari intenzivno glasbeno izkušnjo, ki hitro mine. Ponovno priporočam Prognan.