Revolting Breed (=uporniška vrsta) vam pravi: Rise Against (=revolt=upor)! Ta band je petčlanski, prihaja iz Patrasa v Grčiji, pa čeprav ima večina članov angleška imena. Očitno je to nov trend. Ameriški imperializem osvoji vse!
Zdelo se mi je, da si je Rise Against zaslužila promocijo na Paranoidu zaradi dveh razlogov. Prvi je privlačna embalaža, ki je prijetna očesu in narejena iz dobrega kartona, z dobrim črnilom. Je tudi prijetna na dotik... mmmm, gladko! Drugi je res kar dobra glasba. Tale plošča je namreč dobra kopija švedskega death/thrash/metalcore stila z dodatkom kančka modernega deathcorea. Cel album je poln trgajočih švedskih riffov s pedalnimi notami, modernih hardcore vokalnih delov in tistih thrash ritmov, ki jih je ''Slaughter of the Soul'' vseboval enormne količine. Pesmi so dobro napisane (ni pa tu nič novega), zelo natačno odigrane in prekleto ekstremne. Besedila so taka, kot bi pričakovali, produkcija pa je fantastična (sploh če v obzir vzamemo, da so album fantje producirali sami).
Prav povezanost plošče s švedskim stilom pa je tudi njena velika slabost. Z izjemo nekaj black metal riffov ni veliko elementov, ki bi ploščo izluščili iz sveta švedskih klonov. Tako so si mogoče ustvarili ugled z ubijalskimi nastopi v živo, s stiptizetami z metalci ognja na oprsjih in pritlikavci v rumenih dežnih plaščih, ki tekajo po odru, ali pa pač preprosto s tem, da pet prepotenih Grkov na odru da vse od sebe.
Vseeno pa razumem, da ni vsakdo tako trmoglav glede originalnosti in unikatnosti v glasbi, kot jaz, in s tem v mislih ne bom okleval pri priporočanju tega albuma vsakemu, ki v svoji glasbi išče veliko energije, ki jo lahko tudi sam sprosti z žuganjem s pestjo in moshanjem.

Jean-Sebastien