Sarkom zvenijo kot povprečen norveški black metal band. V mojih ušesih se še najbolj približajo sodobnim Ragnarok, le s to razliko, da se ne bojijo oziroma da niso odklonjeni uporabi glasbenih prvin, ki jih primarno ne moremo stlačiti v predalček »old school« ali »true norwegian«.
Upoštevajoč komercialno uspešnost oziroma prepoznavnost na svetovni black metal sceni je možno dvojico (Sgt. V in Unsgaard), ki je za svoj tretji album Doomsday Elite k sodelovanju povabila še glasbenike, kot so Psy Coma (The Kovenant), Haan (Svarttjern), Nachtgarm (Negator), Thrawn in V. Larsen, označiti kot drugorazredno. Band je torej tudi iz tega vidika primerljiv z že omenjenimi kolegi Ragnarok, hiter, agresiven in brezkompromisen black metal pa Norvežana začinita od komada do komada različno:
Doomsday Elite – dude in v zboru odpet refren (drugi najljubši komad),
I utakt med Gud – filmsko recitiranje pomešano z glasovi iz pragozda,
No Loose Ends – kombinacija recitiranja, black metal kričanja in klaviatur,
Inside a Haunted Chapel – zanimiva, s samplerjem ustvarjena melodija (najljubši komad),
Predators in Disguise – solo na basu, nato na kitari,
Solemn Disorder till Human Extinction – klaviature v slogu Nexus Polaris (The Kovenant),
Cosmic Intellect – noro smejanje, sampler in odštekano zvijanje kitare,
Stigma – ponovno recitiranje in pompozne klaviature.
Zaradi ne ravno najbolj originalnih riffov in prevladujočega monotonega blasbeatanja v kombinaciji s slično strukturo komadov – vsi zgoraj našteti »cukrčki« povečini zazvenijo komaj v drugi polovici komadov – postane album hitro predvidljiv. Kot rečeno, povprečno, a solidno.