RECENZIJE

23. 3. 2017
Valuk - Kri gotove smrti
v samozaložbi, 2017

Valuk sestavljajo štirje osebki, ki igrajo black metal. Zasedba izhaja iz Idrije in ima za seboj že dve studijski izdaji, in sicer samonaslovljen EP in debitantski album z naslovom Kri gotove smrti, o katerem bo na tem mestu tekla beseda.
Med spoznavanjem dotičnega ploščka sem lahko dokaj hitro ugotovil, da je album zgrajen na zelo nalezljivih melodijah in ritmih, ki gredo hitro v uho in tam tudi relativno dolgo odmevajo. Plus točka torej, ki je marsikateri drugi album ne premore. Toda ta blagoslov se je tako hitro, kot se je pojavil, deloma izkazal tudi kot prekletstvo. Zakaj? Tole bo zdaj res zvenelo čudno: komadi so resnično tako zelo neposredno nalezljivi, da po nekajkratnem zaporednem poslušanju začnejo tako rekoč najedati. O čem zdaj to govorim? Od kod sem zdaj to pobral? Se naj albuma torej izmikate kot hudič križa? Nikakor ne! To samo podkrepi dejstvo, da je album resnično poslušljiv, in pomeni, da morda ni namenjen številnemu zaporednemu poslušanju. Ko sem se namreč n-tič z mp3-predvajalnikom v ušesih odpravil na naš hrib in tokrat kot stalnega spremljevalca nisem izbral Krvi negotove smrti, temveč sem poslušal naključno izbrane komade (beri: imel sem vklopljeno funkcijo »shuffle«), se je zgodilo nepričakovano. Predvajalnik mi je med drugim ponudil komad Sel zla, ki sem ga presenetljivo hitro prepoznal med vsemi ostalimi klasikami death in black metala na predvajalniku. Mislim, da band s tega vidika svojega dela ni mogel opraviti bolje.
In zakaj hudiča je album tako zelo nalezljiv? Na prvo mesto bi postavil slovenska besedila oziroma v slovenščini odpete refrene. Besedila, ki se ukvarjajo s slovensko zgodovino in staroslovansko kulturo, nikakor ne bi mogla biti bolje glasbeno upodobljena, saj ima poslušalec med doživljanjem albuma dejansko občutek, da posluša slovenski black metal. In kakšen naj bi ta bil? Pojma nimam, vendar vem, da ne sme zveneti kot nekaj, kar prihaja iz Skandinavije ali katerega koli drugega centra metala. Kri gotove smrti je instrumentalno svoja zgodba, tako kot zgodovina Slovencev, v najboljšem primeru je možno Valuk primerjati z The Stone, ki že leta zasedajo prestol srbskega black metala. Sicer pa me v celotno krvavo pripoved vpeti kitarski riffi vedno znova vržejo nekam sredi naših gozdov, kjer po mojem album tudi najbolje pride do izraza. In da za konec stvari še nekoliko konkretiziram: Kri gotove smrti je srednje hitro do hitro odigran black metal z visoko mero epskosti. Določene kitarske melodije izpadejo včasih nekoliko depresivno, spet druge bolj melanholično, a ne glede na temo je band ves čas osredotočen na čustveno vpletanje poslušalca v svojo pripoved, s čimer doda albumu visoko mero dodane vrednosti.

SORODNE VSEBINE:
5. 12. 2018Winter Days of Metal 2018.2, 3. dan / Reportaže
8. 7. 2015Live After Death Festival 2015 / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
20. 2. 2019
Haken - Vector
Recenzija
18. 2. 2019
1914 - The Blind Leading the Blind
Recenzija
15. 2. 2019
Inmate - Anarthas
Recenzija
13. 2. 2019
Degress - Imperfect Hell
Recenzija
7. 2. 2019
SkyEye - Digital God
Recenzija
5. 2. 2019
Marax - Dance Within the Flames of Burning Fire (EP)
Recenzija
25. 1. 2019
Glista - Death Machinery
Recenzija
27. 12. 2018
Haiduk - Exomancer
KONCERTI & FESTIVALI
21. 2. 2019
KoD: Morywa, Maskardh, Morost
Orto Bar, Ljubljana
22. 2. 2019
Alter za Matjaža: Tomato Punx, Britof, Underpodngrabn, Beerfits, Jut
Špajz, Slovenj Gradec
23. 2. 2019
Obscura, Fallujah, Allegaeon, First Fragment
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
23. 2. 2019
Carnival of Death Metal Fest: Ater Era, Ursus' Escape, Dark Pools
El Covo de Jameson, Trst, Italija
23. 2. 2019
SkyEye
Mladinski center Brežice
23. 2. 2019
Minotauro – odpade!
Mladinski center Postojna