Na današnji dan
2019
Umre kitarist Richard Brunelle, ki je pri Morbid Angel igral med l. 1985 in 1992
NAGRADNE IGRE
Traja do: 27. 9. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

23. 3. 2017
Valuk - Kri gotove smrti
v samozaložbi, 2017

Valuk sestavljajo štirje osebki, ki igrajo black metal. Zasedba izhaja iz Idrije in ima za seboj že dve studijski izdaji, in sicer samonaslovljen EP in debitantski album z naslovom Kri gotove smrti, o katerem bo na tem mestu tekla beseda.
Med spoznavanjem dotičnega ploščka sem lahko dokaj hitro ugotovil, da je album zgrajen na zelo nalezljivih melodijah in ritmih, ki gredo hitro v uho in tam tudi relativno dolgo odmevajo. Plus točka torej, ki je marsikateri drugi album ne premore. Toda ta blagoslov se je tako hitro, kot se je pojavil, deloma izkazal tudi kot prekletstvo. Zakaj? Tole bo zdaj res zvenelo čudno: komadi so resnično tako zelo neposredno nalezljivi, da po nekajkratnem zaporednem poslušanju začnejo tako rekoč najedati. O čem zdaj to govorim? Od kod sem zdaj to pobral? Se naj albuma torej izmikate kot hudič križa? Nikakor ne! To samo podkrepi dejstvo, da je album resnično poslušljiv, in pomeni, da morda ni namenjen številnemu zaporednemu poslušanju. Ko sem se namreč n-tič z mp3-predvajalnikom v ušesih odpravil na naš hrib in tokrat kot stalnega spremljevalca nisem izbral Krvi negotove smrti, temveč sem poslušal naključno izbrane komade (beri: imel sem vklopljeno funkcijo »shuffle«), se je zgodilo nepričakovano. Predvajalnik mi je med drugim ponudil komad Sel zla, ki sem ga presenetljivo hitro prepoznal med vsemi ostalimi klasikami death in black metala na predvajalniku. Mislim, da band s tega vidika svojega dela ni mogel opraviti bolje.
In zakaj hudiča je album tako zelo nalezljiv? Na prvo mesto bi postavil slovenska besedila oziroma v slovenščini odpete refrene. Besedila, ki se ukvarjajo s slovensko zgodovino in staroslovansko kulturo, nikakor ne bi mogla biti bolje glasbeno upodobljena, saj ima poslušalec med doživljanjem albuma dejansko občutek, da posluša slovenski black metal. In kakšen naj bi ta bil? Pojma nimam, vendar vem, da ne sme zveneti kot nekaj, kar prihaja iz Skandinavije ali katerega koli drugega centra metala. Kri gotove smrti je instrumentalno svoja zgodba, tako kot zgodovina Slovencev, v najboljšem primeru je možno Valuk primerjati z The Stone, ki že leta zasedajo prestol srbskega black metala. Sicer pa me v celotno krvavo pripoved vpeti kitarski riffi vedno znova vržejo nekam sredi naših gozdov, kjer po mojem album tudi najbolje pride do izraza. In da za konec stvari še nekoliko konkretiziram: Kri gotove smrti je srednje hitro do hitro odigran black metal z visoko mero epskosti. Določene kitarske melodije izpadejo včasih nekoliko depresivno, spet druge bolj melanholično, a ne glede na temo je band ves čas osredotočen na čustveno vpletanje poslušalca v svojo pripoved, s čimer doda albumu visoko mero dodane vrednosti.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
23. 9. 2020
Finntroll - Vredesvävd
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
Recenzija
21. 8. 2020
Within Destruction - Yōkai
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2020
12. MetalWitch
ČinČin Tobačna, Ljubljana
25. 9. 2020
Eruption
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 9. 2020
Vulvathrone
Dvorišče MC Pekarna
26. 9. 2020
Deathfest 2020
Bukarešta, Romunija
26. 9. 2020
Metalitalia.com Festival 2020
Live Music Club, Trezzo sull'Adda, Italija
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana