Na današnji dan
2007
Umre Kevin DuBrow, vokalist skupine Quiet Riot
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

4. 7. 2011
Vreid - V
Indie Recordings, 2011

Kako je peti album norveške zasedbe, ki je zadnja leta že nekajkrat obiskala slovenske odre, dobil svoj naslov »V«, ni težko razložiti – rimske številke poznamo vsi. Toda, tiči za tem še kaj več? Morda, vsekakor pa lahko ugibamo. Lahko ugibamo, da so se Vreid, ki so vstali iz pepela skupine Windir, s četrtim studijskim albumom izenačili število albumov z omenjeno skupino in tako želeli izraziti, da bi peti studijski album morda lahko tudi zvenel tako. Lahko ugibamo, da so Vreid ponovno želeli izraziti spoštovanje in čast Valfarju, umrlemu članu in glavni gonilni sili za imenom Windir.
Vse to lahko ugibamo, delno potrditev pa nam ponuja pričujoča plošča. Vreid so se na svojo glasbeno ustvarjalno pot podali leta 2004, ko so ljubitelje black in ekstremnega metala nasploh presenetili s prvencem Kraft. Svojo posebno vlogo v omenjenem žanru so dvojno podčrtali z drugim studijskim albumom Pitch Black Brigade in dokončno se jih je prijela oznaka black 'n' roll. Takrat je bil pojem še dokaj neznan in večinoma uporabljen v negativnem kontekstu (koliko se je to spremenilo do danes, ne želim soditi), toda Vreid so mi odprli vrata v čisto nov glasbeni svet, ki me je do tedaj spominjal le na kreacije skupin Khold in Tulus. Vreid so igrali black metal, ki ni temeljil na hitrosti De Mysteriis Dom Sathanas (Mayhem), niti na depresiji Suicidal Emotions (Abyssic Hate), temveč na idejah starih Darkthrone, pomešanih z novimi. Enostavno black 'n' roll torej? Ja, toda drugačen, z globljim pomenom, ki je gradil na besedilih.
Sedaj izgleda, kot da sem se popolnoma izgubil in zabluzil, saj naj bi se osredotočil na zadnji album, ves čas pa pišem o začetkih skupine. Res je, toda ravno ta način igranja, s katerim so Vreid pričeli, je še danes prisoten, še izstopa in vsakemu poznavalcu pove, da so to Vreid, ko jih kjer koli mimogrede zasliši iz zvočnikov. Kar je pri današnjih Vreid drugače oziroma kar dela album V drugačnega, so njihove korenine v Windir. Zametke tega, kar V ponuja, smo lahko slišali že na četrtem albumu Milorg, in sicer epske pasaže, ki so naredile Blood Fire Death in Hammerheart od Bathory nesmrtne. Na tem mestu ne želim postaviti opisanega albuma ob bok mojstrovinama iz konca osemdesetih oziroma začetka devetdesetih let, toda očitno je, da so se Vreid s svojim zadnjim albumom pomaknili nekoliko stran od enoličnega, mid-tempo black metala ter se želeli dotakniti pokopanih ter pozabljenih (?) epskih razsežnosti. V svojo glasbo so tako vpletli dosti elementov klasičnega rocka, heavy metala, melodij, ki temeljijo na klaviaturah in čistih vokalov, ki vsake toliko pomagajo njihovi »epskosti« čez breg. Dosti je čistih kitarskih pasaž brez hreščečih efektov, ki raztegnejo riffe oziroma melodijo preko minute in več ter tako poslušalca vzamejo s seboj na potovanje. Ta kratka epska potovanja (Arche, The Sound Of The River) skorajda praviloma prekinejo začetek komada, ki je tipično »vreidovski«, in se nato spet vrnejo tja, kjer so se pričela, da se lahko komad konča in prične nov. Na nekoliko daljše potovanje nas popeljejo s komadom The Others & The Look, ki traja preko deset minut.
Toda ali je to takšno potovanje, ki si ga klasičen ljubitelj njihove glasbe tudi želi, je vprašanje. Nase gledam kot na klasičnega ljubitelja njihove glasbe, kot na nekoga, ki je začel poslušati Vreid zaradi black 'n' roll elementov, zaradi riffov, ki so udarili neposredno in še dolgo odmevali v ušesih. Potovanje z Vreid je bilo včasih kratko, hitro in razburljivo, sedaj pa je postalo daljše, počasnejše in zamišljeno. Seveda ne trdim, da se na teh potovanjih počutim slabo ali da jih ne maram, dejstvo pa je, da si želim več tega, kar ponujata prva dva albuma.
Morda pa bom sčasoma postal dovolj zrel za ta album in bo na koncu le zdržalo nepisano pravilo, katerega avtor je tudi avtor teh besed. Skozi dolga leta zbiranja originalnih CD-jev sem namreč odkril, da se prave glasbene mojstrovine skrivajo za nevpadljivim belim dizajnom knjižice. Naj navedem nekaj primerov: The Wall (Pink Floyd), …And Justice For All (Metallica), Plaguewielder (Darkthrone), Rebel Extravaganza (Satyricon), Battles In The North (Immortal), Till Fjälls (Vintersorg), Grand Declaration Of War (Mayhem) … Sedaj lahko samo še čakam in upam na razodetje.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
15. 11. 2019
Slipknot - We Are Not Your Kind
Recenzija
8. 11. 2019
Mayhem - Daemon
Recenzija
7. 11. 2019
Insomnium - Heart Like a Grave
Recenzija
6. 11. 2019
Mgła - Age of Excuse
Recenzija
29. 10. 2019
Musmahhu - Reign of the Odious
Recenzija
18. 10. 2019
Rammstein - Rammstein
Recenzija
14. 10. 2019
Sacred Reich - Awakening
Recenzija
11. 10. 2019
Batushka - Hospodi
KONCERTI & FESTIVALI
20. 11. 2019
Godspeed You! Black Emperor, Mette Rasmussen
Kino Šiška, Ljubljana
20. 11. 2019
Insomnium, The Black Dahlia Murder, Stam1na
Arena, Dunaj, Avstrija
21. 11. 2019
Dome Of Rock Festival 2019
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
21. 11. 2019
KoD: Decage, Licence to Hate, Nature
Orto Bar, Ljubljana
21. 11. 2019
Zero, Ultima
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
22. 11. 2019
Annihilator
Szene, Dunaj, Avstrija