Deströyer 666 / Bölzer / Trepaneringsritualen

»Gorchy, mamooooo, Bölzer pa Deströyer 666 dodjejo v Ljubljano,« so bile besede postojnskega orjaka Kaluže ob najavi turneje. In ob svojem vprašanju »Gremo?« sem dobil le odgovor: »Nego?« In res smo šli. In ni nam žal. In končno je po dolgem času spet bil koncert, kot se šika! Moram priznati, da sem pričakoval manj ljudi in sem bil konkretno presenečen, da je bil Channel Zero nabito poln.

Bölzer in Deströyer 666 so nam znani, vendar preden bosta ta diamanta metalske subkulture stopila na oder, moramo skozi ritual. Na oder je okoli 20.30 uletel nič kaj lep možakar, ki deluje pod imenom Trepaneringsritualen in po lastnih opisih jadra po temačnih vodah magije, okultizma, religije ter po skritih kotičkih človeške zavesti. Na levi strani ga je čakala neka majhna mešalka, na desni sveče, kadila in lobanja. Ritual se je začel. V malo več kot polurnem ritualu smo bili priča industrializiranim zvokom iz peklenskega brezna, ki jih je možakar podkrepil z odmevajočimi screami in growli. Sprva se je skrival za rdečo vrečo, ki si jo je po nekaj časa olupil z glave in pokazal svoj pravi obraz. S črnimi očmi, mastnimi lasmi ter prelit s krvjo nam je namenil nekaj ostrih pogledov, medtem ko je sam materializiral agonijo človeštva zadnjih 2000 let. Nekaj ljudi je sicer spremljalo zadevo, vendar so se ti nenehno menjavali, v mislih pa se mi je vrtelo eno in isto vprašanje, medtem ko sem nekoga zagledal, kako zapušča prostor: »Se vam li zagnusilo?« Sicer rahlo nenavadna zadeva, ampak čisto pravšnja za ogrevanje. No, mi smo že bili ogreti, saj je vsak v družbi žulil že najmanj četrto pivo.

Vsak človek, ki že dobrih deset let spremlja metalsko sceno, redno hodi na koncerte in festivale, počasi pride do spoznanja, da ni več ogromno novega za slišati ali videti oziroma da je večino stvari že slišal in videl. Vendar pa vsake toliko časa preseneti kakšen band, ki dobesedno uleti »out of nowhere« in s svojim glasbenim udejstvovanjem pokaže muzičarski genij, ki se skriva v članih tega banda. Tak je po mojem naslednji nastopajoči band – Bölzer!

V dobrih osmih letih svojega delovanja sta člana, ki si pravita HzR (bobni) in KzR (kitare, vokal), s svojim demom Roman Acupuncture (2012) ter dvema EP-jema Aura (2013) in Soma (2014) dosegla tisto, kar marsikateremu bandu ne uspe po petih, nekaterim celo desetih albumih – številne koncerte v klubih in na festivalih širom sveta ter turneje v družbi imen, kot so legendarni Behemoth in Watain. Züriška dvojica se je s svojim delovanjem nedvomno že zapisala v zgodovino metalske scene, včeraj pa se je zapisala še v naša srca, ko nam je servirala koncert epskih razsežnosti. Okoli 21.30 se je dvojica le pojavila na odru in dobesedno napolnila dvorano ter na obraze prič tega fantastičnega nastopa pripeljala odkrit obraz zadovoljstva in odobravanja. KzR, sedaj na novo po hetfieldovsko obrit, nam je na svoji desetstrunski kitari ponudil vse troje – bas in dve kitari. Glave so bangale in na setlisti smo bili deležni mojstrovin, kot so Entranced by the Wolfshook in Steppes, niso pa manjkali niti Zeus-Seducer of Hearts, CME ter The Great Unifier. Vokalno so komadi kombinacija deathmetalskega growla in bolečih krikov, riffaže pa variirajo od poganskih epskih melosov, težkih masti in vse do grozljivih cvilečih melodij. Vedno skrita pred očmi poslušalcev, saj je soj luči namerno ponujal le hladne barve, sta v dobrem 40-minutnem setu pokazala, da Švica kot ena izmed rojstnih dežel black metala še vedno lahko ponudi marsikaj izvirnega in novega, pa čeprav to pomeni žanrsko kombinacijo death in black metala. Če katera koli črna duša tam zunaj v svetu ne pozna tega banda, takoj se spravite na YouTube in napišite Bölzer!!!
Setlista Bölzer: Zeus – Seducer of Hearts, CME, Steppes, Archer, Entranced by the Wolfshook, Chlorophyllia, The Great Unifier

Sodeč po videnem v koncertni dvorani pa je le prišel highlight večera. Deströyer 666, thrash-black metalci, delujoči od leta 1994, v svoji diskografiji beležijo pet albumov, nazadnje izdani Wildfire (2016) pa je tudi razlog, da je sploh prišlo do tega, da se je ta paket ustavil tudi pri nas. Malo pred 23.00 je kvartet stopil na oder v zapriseženi oldschool bojni opremi špicov in ledra, ki je must have za vsakega thrasherja že od rojstva tega umazanega žanra. Štirica izvrstno sledi tistemu, kar so nekoč ovekovečile prve thrash metal skupine v osemdesetih, definitivno pa je v njihovi glasbi mogoče najti tudi kultne Bathory in Hellhammer. Kakor koli, to ne pomeni, da Deströyer 666 reciklirajo. Nikakor ne. Viže, ki jih ponujajo, so izvirne in hkrati enkratne. Kot se spodobi, so sam koncert odprli s komadom Wildfire z istoimenskega novega albuma. Sledili so komadi Traitor, Hounds at Ya Back, Sons of Perdition ter mnogi drugi, vendar je po moji presoji največje odobravanje požel I Am the Wargod z albuma Phoenix Rising (2000), albuma, ki je bil tudi kot prvi izdan pri založbi Season of Mist. Zadušljivo nabita dvorana je prav nevarno mošala in si gnusila čupe, medtem pa so Deströyerji postregli še s coverjem Iron Fist legendarnih Motörhead in se s tem zahvalili Lemmyju, ki je ogromno pripomogel k temu, kar danes metal sploh predstavlja. Oldschool sound, kul kombinacija hitrega in počasnega ter trojni vokal na odru. Odličen band! Must see!
Setlista Deströyer 666: Wildfire, Traitor, A Breed Apart, I Am the Wargod, Live and Burn, Hounds at Ya Back, Sons of Perdition, The Calling, Satanic Speed Metal, Iron Fist, Black City, Trailed by Fire

Za zaključek:
Davčne blagajne in vse, kar je s tem povezano, si zarinite tja, kamor sonce ne posije! Metalci bi merch!