Infected Rain / Avven

Organizatorski dvojec z imenom Brutal Partysan se je tokrat podal v glasbene vode, kjer se ne počuti povsem domačega, in tako v Maribor, natančneje v klub MC Pekarna, pripeljal moldavijske posebneže Infected Rain in domače posebneže Avven. Zakaj so posebni eni in drugi, bom seveda opisal v naslednjih vrsticah.
Avven so v mariborski Pekarni nastopili že večkrat, minuli četrtek pa sem jih osebno tam ujel drugič. Ko sem se prvič srečal z njimi v živo, je to bilo skupaj z Burn Fuse in takrat je šesterica iz Litije še igrala posebno zvrst, ki jo je še najlaže poimenovati kot slovenski folk rock. Kdor pozna zasedbo, ve, o čem govorim, ostalim pa predlagam, da si preberete recenzijo njihovega drugega in zaenkrat najuspešnejšega albuma Kastalija. Slednji je danes namreč le še deloma aktualen, saj se je zasedba v zadnjem letu žanrsko korenito spremenila (več podrobnosti o tem boste lahko prebrali v recenziji), in bolj kot zaradi Kastalije je band poseben ravno zaradi te okoliščine. Ni namreč dosti skupin, sploh pa ne v Sloveniji, ki bi zamenjali glasbeni slog kot kakšen stari plašč, ki ga odložimo v omaro v kleti in ga oblečemo le še ob določenih priložnostih. Sčasoma, ko bo skupina izdala še več glasbenega materiala, kakršnega smo mu priča trenutno na EP-ju Eos, bo teh trenutkov s starim plaščem vedno manj. Zato sem še dodatno vesel, da sem obiskal koncert, saj res ne vem, kako dolgo bomo v živo še slišali hite, kot so Zmaji, Hej ti! ali Vvile, katerim je band posvetil prvo polovico svojega nastopa. Publika, ki očitno še ni najbolj vajena novega materiala, je razumljivo dosti bolj burno reagirala na stare komade, medtem ko so tudi novejše skladbe bile deležne odobravanja. V primerjavi s ploščkom je izvedba v živo dosti bolj pestra, bolj izpostavljene so kitare, medtem ko je clean vokal posledično potisnjen v ozadje. Presenečen sem bil tudi nad tem, da od šesterice na odru pri vokalizaciji sodeluje kar pet članov, s čimer je bilo vse skupaj še toliko bolj pestro. Da ne govorim o tem, da sem na trenutke kar švigal z očmi sem in tja po odru, da sem pravočasno uspel ujeti oziroma prepoznati vse pevce. Poleg petih starih komadov in singla Sijaj, ki ni pristal na EP-ju, smo bili deležni še v celoti odigranega Eosa, manjkal je le zaključni Away, za katerega sem zmotno mislil, da ga bo band morda uporabil kot outro, medtem ko se poslavlja od publike in odra.
Tako kot dva dni poprej, ko so v Gustafu igrali Christ Agony in Panikk, tudi tokrat nisem kaj prida preveril glavnega nastopajočega, in sicer peterice z imenom Infected Rain, ki je tokrat obiskala Maribor drugič. Po promocijskih slikah sodeč sem izhajal iz tega, da band preigrava metal core, kar mi je bilo dovolj informativno, da sem vsaj približno vedel, kaj pričakovati od Moldavijcev. Toda kako zelo sem se zmotil. Resda so core ritmi prisotni, toda zminimalizirati njihovo glasbo zgolj na te je hudo podcenjevanje in močna zmota, s katero tudi ni možno opisati današnjih Avven. Da band ni samo core pa je dodobra vedela tudi okoli 40-glava množica, ki je ob sirenskem znaku hitro zasedla dvorano in jo napolnila dosti bolj kot predvozači. Na core ali nu-ritmih osnovan metal je predvsem zaradi nežnega vokala pevke nekaj posebnega. Toda Lena ni sposobna zapeti samo komadov kova Because the Night, katerega refren se mi je zdelo, da ga slišim med njenim petjem, toda zna tudi konkretno kruliti in kričati, kar je dejansko neverjetno, ker tako zelo hitro skače od enega načina petja do drugega. Ob nežnih melodijah so se torej zazibali ženski boki, medtem ko smo moški po moško stali in opazovali – predvsem Leno in njeno majčko, ki je hkrati zakrivala in odkrivala bistvena mesta – ob udarnejših zvokih pa so potem tudi moški šli v ritmu groova v kolena. Dobesedno na kolena je Lena spravila dvorano, ko je želela, da pred naslednjim komadom vsi pokleknejo in se nato tudi skupaj z njo ob prvih hitrih ritmih poženejo v zrak. Presenetljivo so vsi ubogali, medtem ko sem se sam, naslonjen ob zadnjo steno spraševal, če bi vsi tako pridno ubogali, če bi na njenem mestu stal kakšen kosmat ded. V živo je Lena prava paša za oči, njena karizma in izgled pa zagotovo vsaj deloma tudi razlog za (naraščajočo) priljubljenost banda. V mojih ušesih zasidrana mešanica med Guano Apes, Rage Against The Machine in Limp Bizkit zna biti res dober recept za uspešno prihodnost banda. Morda pa do naslednjega nastopa v Mariboru na YouTube celo uspem preveriti kaj več kot le to, kako Infected Rain izgledajo.