REPORTAŽE

22. 4. 2015

Noctiferia / Dekadent / The Equasion

Čili Bar, Murska Sobota / 17. 4. 2015

Tokratna koncertna lokacija je bila tako zelo nenavadna, da se je na licu mesta o njej govorilo več kot o nastopajočih bandih. Logično, da potem tudi sam le-tej namenim glavne uvodne besede. Ker se je petkov metal koncert odvil v diskoteki, v katero sicer metalci zaidejo le, če so se v opitem stanju izgubili – vsaj tako je murskosoboški dolgolasi in v glavnem v črnino oviti živež zatrjeval polovico večera –, je tudi novica o dogodku samem marsikoga našla v zadnjem hipu. In zakaj je temu tako? V digitalni dobi, v kateri smo zaradi veleizuma z imenom Facebook vsi hote ali nehote postali ekshibicionisti ali voajerji, je pač tako, da nas novice najdejo le v primeru, da smo virtualni prijatelji banda, organizatorja ali … Sploh ne vem, zakaj vam tole sploh razlagam, saj ste po vsej verjetnosti prišli do teh besed prav preko FB-ja.
Skratka, v Murski Soboti metalcem do zdaj niti na kraj pameti ni prišlo, da bi »lajkali« Facebook stran Čili Bara v BTC-ju, diskoteke, ki je pred mesecem dni gostila Severino. To se bo zdaj zagotovo spremenilo, če se bo lastnik lokala/diskoteke odločil ponoviti tovrstne dogodke v svojih prostorih. Sicer slednji niso ravno najbolj primerni za koncerte, saj je enakomerno ozvočenje izredno zahtevno, če se tonski mojster nahaja dobre štiri metre desno od odra, Tako namreč ne more vedeti, kaj se z zvokom dogaja na drugi strani, zaradi česar je posledično najbolje stati neposredno pod odrom in poslušati koncert iz bandovih ojačevalcev ali pa povsem zraven tonca. Iz zapisanega ni težko ugotoviti, da sem se kar nahodil po »plesišču« sem in tja, da sem našel najboljši zvok, sploh med nastopom Noctiferie.
Pri glavnem bandu sem resnično dokaj vročično iskal svoje mesto pod odrom, medtem ko mi je bila ta okoliščina med nastopom The Equasion povsem zadnja skrb. Iz dveh razlogov: zvok je bil čist in band igra glasbo, ki mi ne odgovarja. Sprva je torej kazalo, da so skrbi v zvezi z zvokom odveč, a to samo zaradi tega, ker kvartet iz Murske Sobote preigrava mirno različico kovinske glasbe, v njo vpleta zelo veliko rockerskih klaviatur v slogu Deep Purplov in podobnih bandov ter ne uporablja vokalov. Zaradi nenasičenosti glasbe je bila zvočna podoba izredno čista, glasba sama pa je kar vabila k okupaciji prijetno osvetljenih kavčev zadaj, stran od odra in z nogami v zraku. Kljub nekompatibilnosti lastnega glasbenega okusa s slišanim eksperimentalnim metalom, ki je prihajal z odra, je nastop četverice minil hitro in z bučnim aplavzom z za Mursko Soboto tipično številčno publiko.
Dejanske težave in nejevolja zaradi zvoka so se pričele z nastopom Dekadent. Če ne bi njihovih komadov poznal na pamet, bi mi bilo sproščujoče spremljanje njihovega nastopa povsem onemogočeno. Trpeli pa so seveda tisti deli njihove glasbe, ki tudi na albumu ne izstopajo kaj dosti in so zaradi tega bolj slabo slišni. Težje je bilo ujeti kakšen manj izrazit riff ali pa kakšno mirnejšo kitarsko melodijo, sploh takrat, ko je iz ozadja divjal bas boben. Druga nevšečna stvar pa so bili vokali, ki so bili ozvočeni tako, da so posredovali občutek, kot da prihajajo nekje iz zvočnika v zaodrju. Toda pod črto so Dekadent vseeno naredili svoje dovolj dobro, da sem lahko po dolgem času ponovno užival v komadih, kot sta A Cry of Revolt ali Dissident Dream, oziroma da sem končno tudi v živo slišal nekaj pesmi z aktualnega albuma Veritas. Slednji zvenijo v živo – kljub slabšemu zvoku – še boljše kot na albumu, ki je zaenkrat izšel samo v digitalni obliki in naj bi na plastiki ugledal luč sveta nekje v roku enega meseca.
Setlista Dekadent: A Cry of Revolt, Dead Mountain, Valburga, Raided, Dissident Dream, Thralldom Decree.
Po krajšem premoru je svoje koleščke v pogon spravil dobro naoljeni šestčlanski stroj z imenom Noctiferia. Zasedbo sem si v okviru njene aktualne turneje oziroma promocijskih nastopov za nedavno izdani album Pax v živo ogledal novembra lani v Velenju. Največji slovenski metal band me takrat ni kaj prida navdušil, zato sem si iz razlogov objektivnosti rekel, da jim moram dati vsaj še eno priložnost, da jih ujamem v živo. Sicer so v zadnjih mesecih promoviranja Paxa nastopili tudi v Mariboru, a takrat sem zaradi nezanimivih predskupin in službenih obveznosti njihov nastop izpustil. Noctiferia v družbi Arturja, bivšega Noctiferianca, pa že nekoliko spremeni (beri: popestri) vse skupaj.
A pustimo zdaj pristranskosti in se lotimo koncerta. Po kakšnih štirih ali petih komadih sem – kot uvodoma opisano – pristal ob boku tonskega mojstra, kjer sem slišal vse instrumente, matrico in Giannijev vokal v najboljšem možnem razmerju. Na podlagi predhodnega pogovora z ustanovitvenim članom Urošem se mi je tekom njihovega nastopa počasi začelo svitati, zakaj in kako zvenijo novi Noctiferia, medtem ko je najbolj številčna publika večera to pokazala s svojo prisotnostjo in aktivnostjo. Z veseljem sem opazoval, kako slovenskemu bandu uspe zvabiti, združiti in zabavati tolikšno število ljudi, ki aktivno spremlja odrsko dogajanje kljub relativno pozni uri. Z novega albuma sta v mojih ušesih ponovno zmagala Sleeper Is Awake in Gaga People, kot višnjo na vrhu smetane pa smo bili deležni nečesa, česar Noctiferia v zadnjih letih ne ponudijo pogosto, v predstavljeni obliki pa bolj ali manj sploh ne več: Fond of Lies z Arturjem na vokalu. Komad, ki sem ga nazadnje v živo slišal leta 2003, komad, katerega videospot je nas, metalce z nekoliko višjim emšom, dodobra zabaval več mesecev na nacionalni televiziji, in komad, ki sem si ga na poti proti Murski na dotični večer v avtomobilu zavrtel nekajkrat zapored, je kljub nekoliko spremenjeni zvočni podobi še zmeraj zvenel odlično. No, morda tukaj iz mene govorijo le melanholični občutki, zagotovo pa je band s tem komadom pokazal, kako zelo se je oddaljil od tovrstne glasbe. Ko se je Artur dokončno poslovil in je Gianni ponovno zasedel mesto vokalista, je band ponudil še nekaj svojih zimzelenih z zadnjih treh albumov in se okoli pol dveh zjutraj poslovil. Romanje v Mursko Soboto se je torej ponovno splačalo.
Setlista Noctiferia: Pax, The Falsifier, Slavedriver, Cellulite of This World, Gaga People, Su Maha Ghora, Rudra the Roarer, Sleeper Is Awake, I Am You, Wetiko, Demoncracy, Fond of Lies, Holymen, Foreband, Mara, Samsara.

SORODNE VSEBINE:
16. 4. 2018Noctiferia s posebnima gostoma / Novice
18. 11. 2009Noctiferia / Novice
20. 5. 2014Dekadent / Novice
1. 12. 2014Noctiferia / Novice
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
9. 8. 2019
MetalDays 2019, 5. dan
Reportaža
8. 8. 2019
MetalDays 2019, 4. dan
Reportaža
7. 8. 2019
MetalDays 2019, 3. dan
Reportaža
6. 8. 2019
MetalDays 2019, 2. dan
Reportaža
5. 8. 2019
MetalDays 2019, 1. dan
Reportaža
17. 7. 2019
Combichrist / Terrolokaust
Reportaža
16. 7. 2019
Obscene Extreme 2019
Reportaža
10. 7. 2019
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2019
KONCERTI & FESTIVALI
19. 8. 2019
TrNOVfest: Opća opasnost, Ambra
CSK France Prešeren, Ljubljana
21. 8. 2019
Grai, Anabioz
MC Pekarna, Maribor
22. 8. 2019
Kaltenbach Open Air 2019
Spital am Semmering, Avstrija
22. 8. 2019
TrNOVfest: Metalsteel, King Foo
CSK France Prešeren, Ljubljana
23. 8. 2019
Iron Reagan
Rock Town, Cordenons (Pordenone), Italija
23. 8. 2019
FMK Kunigunda: Noctiferia
Huda luknja, Velenje