Prva novembrska nedelja je bila za mnoge težko pričakovana, saj je v ljubljanski VPK v okviru evropske turneje prišla legendarna švedska zasedba Therion, kot predskupini pa še Tristania in Trail Of Tears.
Koncert se je pričel ob 20. uri z nastopom Trail Of Tears in čeprav je večina prišla zaradi Therion, so imeli tudi Norvežani lepo številčno publiko. Trail Of Tears so nekaj časa nazaj ostali brez pevke Cathrine Paulsen, na vokalu pa so sedaj okrepljeni s še enim vokalistom, Kjetilom Nordhusom (Green Carnation). Zanimivo je bilo poslušati izmenjajoča se moška vokala; growli – Ronny, clean – Kjetil. Slednji je v band prinesel novo energijo in Trail Of Tears so v pol ure publiko dobro pripravili na nastop rojakov Tristania. S tršim, black metalsko orientiranim gothic metalom so iz komada v komad poželi večji aplavz, solidno pa je zvenel tudi nov material.
Tristania so privabili še številčnejšo publiko in bučen aplavz ob njihovem prihodu na oder je pokazal, da so si mnogi močno želeli videti tudi norvežanski septet. Vokalno so Tristania še močnejši od Trail Of Tears, poleg dveh moških vokalov imajo še ženskega. Wibeke je brez dvoma zelo dobra pevka, vendar njene kvalitete v Ljubljani nekako niso prišle do izraza. Podobno statičen je bil Osten Bergoy (čisti vokal), več energije in življenja je pokazal frontman Kjetil Ingebrethsen. Marsikdo v bandu še pogreša Mortena Volenda, a Kjetil je vsaj v živo kar dobra zamenjava. Poleg nekaj znanih starejših skladb so odigrali tudi dve novi, Equilibrium in Libre, in razumljivo je bil pri slednjih odziv »mlačnejši«. Vseeno so bili Tristania dobro ogrevanje za headlinerje, a Therion so takoj zasenčili obe predskupini.
Set lista Tristania: Aphelion, World Of Glass, Equilibrium, Angina, Tender Trip On Earth, Beyond The Veil, Libre, Angellore.
Therion so se na turnejo odpravili z okrepljeno zasedbo, štiričlanskim zborom (dve ženski, dva moška), sopranistko in frontmanom Matsom Levenom (ex- Malmsteen). Therion so začeli z udarnim novim dvojcem Blood Of Kingu in Uthark Runa, kjer se je že pokazalo, da je bila izbira vzeti Matsa s seboj na turnejo zadetek v polno. Mats je s svojim nastopom približal Therion na odru klasičnim heavy metalskim bandom in tudi ostala trojica z genialnim Christoferjem Johnssonom na čelu je bila na odru fantastična, neverjetna energija, super poze in tudi odigrano zelo na nivoju.
Celotno podobo pa je odlično dopolnjeval »mali zborček«. Nastopu banda primerno je bilo fenomenalno vzdušje, ki ga je pripravila skoraj tisočglava množica. Še posebej noro je bilo pri klasikah, na primer Asgard, The Wild Hunt, The Rise Of Sodom And Gomorrah, Cults Of The Shadow, To Mega Therion itd. Vmes so gostujoči glasbeniki zapustili oder in Therion so sami, s Christoferjem na vokalu odigrali odlično Melez z Lepaca Kliffoth albuma. To je bilo tudi najdle, kolikor so se Therion spuščali v svojo zgodovino. Ostali albumi, do letošnjih Lemuria in Sirius B, so vsi bili zastopani z najboljšimi komadi, tako da je bila set lista zelo dobro sestavljena. Pravo presenečenje pa je sledilo še v zadnjem dodatku, ko so Therion odigrali dve priredbi, klasiki Black Funeral (Mercyful Fate) in Iron Fist (Motörhead), kjer je Mats odlično zadel tako Kinga kot Lemmyja.
Po skoraj dveh urah so Therion dokončno zapustili oder in za svoj nastop so si zaslužili čisto desetko. Nasploh je bil to eden vrhuncev letošnje slovenske koncertne sezone. Edina temna točka večera se je zgodila po koncertu, a zgodbo o ukradeni kitari s srečnim koncem že vsi poznate.
Set lista Therion: The Blood Of Kingu, Uthark Runa, Asgard, Seven Secrets Of The Sphinx, Crowning Of Atlantis, Typhon, Schwarzalbenheim, Ginnungagap, In Remembrance, The Wild Hunt, The Invincible, Melez, The Rise Of Sodom And Gomorrah, The Khlysti Evangelist, Siren Of The Woods, Wine Of Aluqah, Cults Of The Shadow, To Mega Therion, Black Funeral (Mercyful Fate), Iron Fist (Motörhead).
