Where Death Is Most Alive Tour (5.11.2008)

Dark Tranquillity (DT) je ena izmed tistih skupin, ki je v Sloveniji dokaj zaželena, vendar je bila tu vedno s skupinami, ki niso ustrezale ob njih. Tokrat so DT prišli končno kot headlinerji z napovedjo, da bodo igrali skladbe, ki jih niso že dolgo časa ali celotno kariero. Turneja je nosila naslov Where Death Is Most Alive, s seboj pa so vzeli še zasedbi Poisonblack in Fear My Thoughts.
Po besedah organizatorja je bil koncert razprodan, vendar kot je v navadi, prve skupine igrajo bolj tonskemu mojstru ali pa imajo malce drugačno vajo z nekaj gosti. Prvo skupino Fear My Thoughts (FMT) se je seveda splačalo pogledati. FMT so v glavnem predstavljali novi album Isolation, ki je mnoge stare oboževalce razočaral zaradi spremembe stila iz metalcora v hard rock in grunge. S prejšnjega albuma Vulcanus so odigrali le dve skladbi. O starejših skladbah ni bilo ne sluha ne duha. Kot je že običajno za Galo halo, je ponagajal zvok. Kljub temu so FMT zadovoljivo predstavili nove skladbe. Vsem je verjetno padel v oči vokalist Martin Fischer, ki je s svojimi pozami in lepo okrašeno srajčko izpadel prav komično.
Po koncu nemške zasedbe je napočil čas za Fince Poisonblack, kjer prepeva vseznani Ville Laihiala, ki nam je bolj znan kot vokalist pri Sentenced. In verjetno smo vsi mislili, da bo Ville nadaljeval s Poisonblack v podobnem stilu, kot so Sentenced, a žal Poisonblack to niso. Sam stil, ki naj bi bil opisan kot gothic rock, je po nekaterih mnenjih izpadel bolj kot pop rock. Dvorana Gala hale se je že občutno napolnila in kljub mrzlemu letnemu obdobju je vročina postala neznosna, še posebej tistim v prvih vrstah. Poisonblack so sprva delovali precej dinamični, vendar se je v nadaljevanju izkazalo, da vse skladbe zvenijo dokaj enolično.
Po Poisonblack so z malce daljšimi pripravami le stopili na oder Dark Tranquillity, ki so se po prvih skladbah začeli zavedati, da bo to za njih verjetno najbolj vroč koncert na celotni turneji. DT so na tej turneji praznovali 20. obletnico skupine, tako da so obljubili za vsak kraj nekaj posebnega. Resda v Ljubljani niso pripravili nič posebnega, a vseeno smo bili deležni kar nekaj starih skladb, kot so Lethe, Punish My Heaven, Yesterworld, Dreamlore Degenerate in Edenspring. Malce prevelik poudarek je bil na skladbah z zadnjega albuma Fiction, kar ni nobenega motilo, razen pri skladbi Mundane And The Magic je bil prisoten ženski vokal preko matrice. Samo skupino lahko le pohvalimo, čeprav se je slišala kakšna napaka, vendar ni bila tako opazna. Posebno je treba pohvaliti vokalista Mikaella Stanneta, ki ima poleg kvalitetnega krulečega in nekaj čistega vokala, karizmo in pol. Po Stannetu bi se moral zgledovati marsikateri frontman, da bi nastop celotne skupine izpadel zelo energično. Še en plus gre klaviaturistu Martinu Brändströmu, ki je dokazal, da zna s svojim inštrumentom napraviti fenomenalno atmosfero tudi v živo. Nedavno je DT zapustil dolgoletni basist Michael Nicklasson. Namesto njega je igral Daniel Antonsson (Dimension Zero, ex-Soilwork), ki se je v vlogi basista dobro izkazal, kar je verjetno tudi razlog, da je postal stalni član skupine. Tudi mimo kitaristov Niklasa Sundina in Martin Henrikssona ne morem iti, ki sta se dobro ujemala, Sundin pa je postregel tudi s kakšnim solom. Dvomim, da je bil kdo nad samim koncertom razočaran, skupini je po vsem treba priznati, da so najboljši predstavniki švedske melodične death metalske scene. Medtem ko so se drugi zgubili v iskanju drugih stilov, so se DT ohranjali in nadgrajevali.
Set lista Dark Tranquillity: The Treason Wall, Built To Last, Focus Shift, Lesser Faith, Wonders At Your Feet, Lost To Apathy, Inside The Particle Storm, Nothing To No One, Edenspring, Lethe, Dreamlore Degenerate, Misery's Crown, Therein, Yesterworld, Punish My Heaven, Mundane And The Magic, Final Resistance, Terminus.