Tenses Collide, drugi album Eruption, je prvencu sledil presenetljivo hitro, sploh za slovenske razmere. Kljub temu je razlika opazna – boljši vokal, boljša produkcija, bolj dodelani komadi … Prvi vpogled v plato smo dobili v obliki singla Selfcaged, ki pa za moje pojme plošče ne zastopa najbolj reprezentativno.
Odlično ga poka že prvi komad Fractured, ki premore nekoliko forbiddnovsko obarvan refren, ta pa skupaj z vokalom ustvari apokaliptično razpoloženje, ki ga opeva večina LP-ja. Sledita Celestial God in Enter The Hive, ki ne moreta skriti vpliva Negligence Studia, kjer je bila plata posneta. Po Selfcaged, ki je povprečen thrash komad s še bolj tipičnimi death metal prijemi, sledi Last Transmission s cyber introm in odličnim aktualnim besedilom. Sledi 82-sekundni instrumentalni komad, ki deluje kot nekakšen vmesni intro, a izpade nekoliko nepotreben, saj se ne navezuje ne na prejšnji komad ne na The Forlorn, ki mu sledi. S tem se plata tudi prevesi v drugo polovico, ki pa je precej manj udarna od prve in vsebuje bistveno več tipičnih thrash elementov in napevov. Forlornu sledita še Unparticled Matter in Empty Shells. Vsem trem je skupno, da imajo odličen riff, a ga povsod preveč razvlečejo, zato se vse zdi nekoliko dolgočasno in počasno.
Plošča ne odkriva nič novega, a uspešno premleva stare, že preverjene vzorce. Pozna se prihod novih članov, zaslediti je več death metal elementov. Vse skupaj je kompozicijsko precej bolj(e) dodelano. Bobni in vokal sta dve daleč najmočnejši točki, riffi so odlični, nekoliko pa trpijo solaže, ki se zdijo precej posiljene in spisane v šusu, pa tudi produkcijsko jim je ostalo še precej prostora. Poleg glasbe navdušujejo tudi artwork in besedila, ki so odlično spisana in temu primerno vpeta na glasbeno podlago, kar ni redkost samo pri nas, temveč tudi v angleško govorečih deželah. Vsekakor plata za v zbirko.