Metal Mania Open Air 2002

Zgodil se je. Edini heavy metal festival to poletje v Sloveniji. In ker smo metalci bolj ali manj “party animals”, se seveda spodobi, da se take stvari raztegnejo na dva dni. Metal Mania v Komnu se je. Začelo se je v petek, 16. avgusta in končalo (če smatram nedeljskega mačka za dogodek izven festivala) pozno v sobotni noči.
Metal Manio so v petek okrog osme ure zvečer otvorili Mortifixion. Nov band, čigar glasba vsebuje nemalo raznih slogov, med katerimi še najbolj izstopa old school black metal. Čeprav se na koncertnem prizorišču še ni zbrala številna publika, so Mortifixion prisotne navdušili z ostrim, surovim zvokom in dobrim nastopom. Sledili so jim Fetisha, band, ki je nastal na pogorišču Weeping Willow. Priča smo bili njihovemu prvemu nastopu, odrezali pa so se več kot dobro. Pokazali so gothic metal na visokem nivoju, z uigranimi glasbeniki in dobrim nastopom. Tretji band petkovega večera so bili domačini Authanasia, thrasherji, polni raznih vplivov. Z novim basistom so postali še boljši, izvedli so najbolj uigran koncert, kar sem jih do sedaj videl z njihove strani. Dočakali smo še en nov band, na thrash metal prisegajo tudi Insanity. Insanity so sodeč po njihovem lastnem materialu band, ki v sebi drži nekaj potenciala, vendar pa so na odru delovali razštelano in neuigrano. Pač, stvar, ki se utegne izboljšati z nekaj več koncertnimi kilometri. Predzadnji band večera so bili tolminski doom rockerji Expulsion, ki so se potrudili tudi na tem nastopu in potrdili, da so odličen koncertni band. Večer so zaključili hrvaški death metalci Forlorn Legacy. Tudi z njihove strani smo bili deležni odličnega nastopa po vseh kriterijih, od tehnike, uigranosti in oderske energije.
Sobotne nastope so začeli italijanski simfonični black metalci Aisling, katerim je manjkal basist. Njihov nastop je bil zadovoljiv, vendar pa je zaradi pomanjkanja (beri: odsotnosti) publike pod odrom vse skupaj izpadlo zelo medlo. Ta situacija se je popravila že ob naslednjem bandu, ko so na odru razgrajali Torka s svojim old school black metalom. Njim bi sicer veliko bolj pristajal kakšen nočni termin, ampak to sploh ni razlog, da njihov nastop ni bil dober, celo zelo dober! Za njimi so prišli na oder Italijani Antrum, ki jim je uspelo s svojim industrialnim teženjem s prizorišča pregnati vso publiko. Ta se je seveda vrnila na thrashiranje ob nastopu Root A’ Ballute, ki je sledil takoj zatem. Lahko verjamete, da je bilo živahno. Za njimi so nastopili Somrak, ki so se s svojim black metalom nadvse dobro odrezali, čeprav jim je sredi nastopa “nestala struja”. Sledil je še en black metal band z vrha tovrstne domače ponudbe, Magus Noctum. Sicer jim še vedno manjka basist, so pa zato poskrbeli za odlično popestritev nastopa z ognjem. Njim so sledili Godscard, z dvema tretjinama publike pod odrom in eno tretjino na odru, sam band pa se je ponovno izkazal kot eden najkvalitetnejših in najbolj uigranih v Sloveniji. Ostrega threshiranja še ni bilo konec, saj so takoj za njimi napadli še Velenjski Kaoz, ki imajo z Godscard skupen kvaliteten in ugran nastop. Seveda je bil tak tudi v Komnu. Dobro so se odrezali tudi Sabaium, ki jih, tako kot večino bandov s tega festivala, že poznate z domačih odrov. S svojim gothicom so se ponovno izkazali za zanimiv band s kar nekaj publike. Po njihovem nastopu je ostal samo še glavni band festivala, Ancient. Med njihovim nastopom smo slišali repertoar, kakršnega smo vajeni z njihove zadnje turneje. Glede na to je bila plus točka ta, da je tokrat z njimi nastopila Deadly Kristin, slaba pa ta, da so imeli klaviature nasnete. Zvok se jim morda ni čisto popolno prilegal, sicer pa smo bili priča enemu izmed njihovih zelo solidnih nastopov. Sicer pa je bilo na njihovem nastopu manj publike, kot sem pričakoval. Verjetno bo temu vzrok to, da so igrali v že zelo zgodnjih urah nedelje.
Sama Metal Mania je bil festival, kakršnega bi si človek želel kar vsak mesec. Izbor bandov je bil dober, čeprav jih je nekaj tudi odpadlo (Obnounce, No Return,…), zvok je bil nad pričakovanji (čeprav kakšen decibel več ne bi škodil), udeležba je bila zelo številčna, preživeli smo tudi brez sekretov, napili smo se ga s pijačo po ugodnih cenah in nenazadnje – bili v dobri družbi. Se vidimo naslednje leto!

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.