In Extremo

Nemški folk metal je v zadnjih letih predvsem doma doživel velik razcvet, glavni krivci za to pa so prav gotovo In Extremo. Veliko dobre reklame si je semderica »vagabundov« naredila sama s spektakularnimi nastopi. Ti so paša za oči tudi za tiste, ki jim njihova glasba ni ravno všeč. Tradicionalna oprava, tradicionalna glasbila in tudi imena so eni izmed njihovih najbolj prepoznavnih znakov, vse troje pa pooseblja tudi moj sogovornik Dr. Pymonte, s katerim sem se pogovarjal pred prehodom v leto 2004.


MATJAŽ:
Kako gre?

DR. PYMONTE:
V redu hvala, iz katerega mesta si že rekel, da prihajaš?

MATJAŽ:
Blizu Ljubljane.

DR. PYMONTE:
O, ja Ljubljana. Tam smo igrali pred dvema letoma.

MATJAŽ:
Seveda, še dobro se spomnim koncerta.

DR. PYMONTE:
Lepo mesto.

MATJAŽ:
Ti je bilo všeč?

DR. PYMONTE:
Ja, mesto ima neko posebno vibracijo.

MATJAŽ:
Za Nemčijo je to kar majhno mesto.

DR. PYMONTE:
Ja, a iz njega prihaja nek zelo znan band.

MATJAŽ:
Najbrž misliš Laibach. So ti všeč?

DR. PYMONTE:
Zelo. Dobri so.

MATJAŽ:
Si si že ogledal kakšen njihov koncert?

DR. PYMONTE:
Enkrat, a to je bilo že pred petimi leti.

MATJAŽ:
Zelo sem bil presenečen, ko ste prišli igrat v Ljubljano.

DR. PYMONTE:
Res? Ok, igrali smo v zelo majhnem klubu, a nič za to.

MATJAŽ:
Mislim, da je bil to eden vaših najmanjših koncertov, kar ste jih kdaj igrali.

DR. PYMONTE:
Prav imaš, a za nas je bilo vseeno. Nazaj h koreninam, he, he.

MATJAŽ:
Vam je vseeno, kje igrate, v majhnih klubih ali na velikih festivalih?

DR. PYMONTE:
Vseeno, za nas nima to nobenega pomena, povsod radi igramo. Včasih je dobro biti na turneji in igrati pred dva tisoč ljudmi vsako noč, vedno pa je dobro igrati tudi v majhnem klubu pred dvajsetimi ljudmi, zakaj pa ne? To mora biti za vsak band dobra izkušnja.

MATJAŽ:
Kar presenetljivo za band, ki je prišel na tretje mesto nemške lestvice albumov in katerega videospoti se vseskozi vrtijo na televiziji.

DR. PYMONTE:
To je čisto ok. Ja, bili smo zelo navdušeni, ko smo se uvrstili na tretje mesto lestvice. To je velik dosežek za band kot je In Extremo.

MATJAŽ:
Mogoče ta uspeh kako vpliva na vaše obnašanje, na vaše delo?

DR. PYMONTE:
Lahko rečem, da vpliva, a to ni ravno enostavno razložiti. Potem ko si vedno bolj slaven in vsi te lahko gledajo po televiziji, večina ljudi začne misliti, da si bogat in da imaš na svojem računu več kot tri milijone evrov in podobno, vendar to je daleč od realnosti. Problem v glasbi v Nemčiji je, da je polno založb, raznih agencij, ki obkrožajo band. Ponavadi sovražim te stvari, niso mi všeč. A vseno brez njih ne moreš.

MATJAŽ:
Folk metal scena v Nemčiji je v zadnjih letih postala zelo močna. Kako se kaj razumete z ostalimi bandi kot recimo Subway To Sally ali Corvus Corax?

DR. PYMONTE:
Ja, scena je zelo močna. Vsi se med seboj poznamo že zelo dolgo, pred deset in več leti smo delali glasbo skupaj v drugih bandih in podobno. Nič ni problemov med nami, od takrat dalje se zelo dobro razumemo. Kar se pa tiče scene in festivalov v Nemčiji obstaja, zelo veliko ljudi, ki se navdušuje nad to zvrstjo glasbe, nad kombinacijo folklore, srednjeveških in ostalih instrumentov, starih tradicionalnih besedil in tako dalje. Pri nas je veliko festivalov, kjer si ljudje lahko ogledajo te bande, recimo Wave Gotik Treffen v Leipzigu je eden izmed njih.

MATJAŽ:
Med vami in Subway To Sally torej ni nobenega rivalstva?

DR. PYMONTE:
Ne, ne, niti slučajno. Zelo radi se srečamo kdaj pa kdaj, spijemo skupaj kakšno pivo. Dobro se razumemo.

MATJAŽ:
V svojih začetkih ste igrali akustične pesmi na srednjeveških festivalih. Zakaj ste se potem odločili kombinirati z metalom, rockom?

DR. PYMONTE:
To ima opraviti z zgodovino In Extremo. Na začetku sta bila dva različna banda. V enem so bili le trije člani, ki so igrali tradicionalne zadeve s starimi instrumenti. Drugi del je bila rock zasedba in njen vodja je bil bobnar v prvem bandu, ki je igral tradicionalno glasbo. Usedli smo se skupaj in rekli, da je pomembno, da poizkusimo nekaj novega in hitro smo našli prostor, v katerem smo začeli igrati skupaj. Sproducirali smo dve krajši kaseti z nekaj skladbami. Potem jih je slišala založba, všeč jim je bilo in ponudili so nam sodelovanje. To so bili začetki In Extremo, pred sedmimi leti, ob koncu leta 1996. Razlog, zakaj smo vedno uporabljali tradicionalne elemente tiči torej v tem, da je večina glasbeno zrasla ob tem.

MATJAŽ:
Ali mogoče kdaj znotraj banda prihaja do nesoglasij, koliko pri novem materialu uporabiti tradicionalnih folk elementov in koliko rocka/metala? Se mogoče nekateri bolj nagibajo na eno stran, drugi pa na drugo?

DR. PYMONTE:
Ne, nikoli še nismo imeli takšnih problemov. Pomembno je, da je na področju pisanja pesmi vedno prisoten napredek. Na primer pri snemanju zadnjega albuma smo bili v majhnem studiu blizu meje z Nizozemsko in za nas je bilo odlično prebivati skupaj tri mesece, nikakršnih problemov nismo imeli. Včasih smo šli ven, gledali televizijo, igrali biljard in pili vodko. Vsak je počel, kar je pač želel. Včasih se je tudi dogajalo, da so le po trije iz banda delali skupaj s producentom v studiu, včasih pa smo bili vsi skupaj. Imeli smo se super.

MATJAŽ:
Torej ne prihaja niti do tega, da bi recimo vi, ki igrate tradicionalne instrumente želeli večjo vlogo, oziroma da bi si kitarist zaželel več kitar?

DR. PYMONTE:
Ne, ne, pri nas tudi tega ni, kajti vsak član In Extremo ve, kaj mi delamo. Pri nas bo vedno prisotna kombinacija teh dveh stilov, folka in rocka, oba sta zelo pomembna in pomembno je tudi, kako ju združimo, kako mirne dele vgradimo v glasbo.

MATJAŽ:
Vendar je na zadnjih dveh albumih prisoten bolj moderen pristop, vsaj kar se tiče trših kitar.

DR. PYMONTE:
Tako je. Razlog, zakaj smo se odločili za to je tudi v novem kitaristu. Preden smo posneli prejšnji album smo zamenjali kitarista. S prejšnjim smo imeli probleme, veliko je bil bolan in imel je probleme sam s seboj, tako da je moral oditi. Potem smo dobili novega, ki je prinesel veliko nove inspiracije, njegov stil igranja je bolj moderen in odločili smo se, da to uporabimo v naši glasbi. Rezultat tega je viden na obeh albumih, Sünder ohne Zügel in 7.

MATJAŽ:
Na zadnjih dveh albumih ste imeli tudi dosti več svojega lastnega materiala in manj priredb tradicionalnih pesmi.

DR. PYMONTE:
Tradicionalne pesmi že igramo, klasične priredbe pa ne pridejo v poštev. Pred štirimi leti smo poskušali posneti Sisters Of Mercy priredbo, a potem smo uvideli, da to ni naš način. Občutek imam, da založbe svojim bandom govorijo, da naj posnamejo priredbe zato, da bodo postali slavni in podobno. Glasba vse preveč postaja posel, zame osebno je najboljše, če band predstavlja svoje lastne skladbe. Zelo pa se mi zdi v redu, če si recimo kdaj dva banda zamenjata kakšno skladbo med seboj in prvi odigra skladbo drugega in obratno.

MATJAŽ:
Igrate torej lastne skladbe in stare, tradicionalne. Te so pogosto v tujih jezikih, ne le v nemškem. Kako pridete do teh skladb?

DR. PYMONTE:
Ja, naše pesmi so v veliko različnih jezikih. Beremo veliko knjig, starih zgodovinskih knjig in v njih iščemo zanimive stvari, besedila. Imamo tudi nekaj prijateljev, doktorjev zgodovine, ki nam pomagajo pri prevajanju. Kar se nam zdi zanimivo vedno uporabimo za In Extremo material. Tako je bilo že na začetku in In Extremo vedno uporabljamo vse možne jezike. Danes je normalno, da bandi pojejo v angleščini in po Rammstein pri nas tudi nemško. To kar počnemo mi je neka nova pot. Če sam slišim pesmi zapete recimo v starem švedskem jeziku, stari španščini, stari francoščini in podobno, mi vedno vzbudi nore vibracije, ko jih vključiš v metal glasbo in tradicionalne instrumente.

MATJAŽ:
V tem pogledu ste res nekaj unikatnega v metalu. Kakšen pa je tvoj odnos do ljudske tradicije nasploh?

DR. PYMONTE:
To je začetek vsega in smisel In Extremo je to, da pokažemo ljudem različne svetove in kulture, ki so se dogajalo pred 750. leti pa vse do danes in da jim predstavimo stare instrumente. To se mi zdi odlično.

MATJAŽ:
Zgodovina je pomemben del tvojega življenja.

DR. PYMONTE:
Ja, seveda. Veliko beremo o srednjeveških časih. Pri igranju tradicionalne glasbe je pomembno da vemo, kaj se je dogajalo v tistem času, od koder glasba izvira.

MATJAŽ:
Tudi vaši instrumenti so nekaj posebnega, kakor vem, jih izdelujete sami.

DR. PYMONTE:
Tudi sami jih izdelujemo ja. A samo te pihalne instrumente, dude, ne pa harf in instrumentov s strunami.

MATJAŽ:
Mora biti kar zahtevno.

DR. PYMONTE:
Seveda, zelo težak postopek je to. Potrebno je veliko časa preden se naučiš. Bili smo na Škotskem, kjer smo se pri nekaterih izdelovalcih učili in gledali, kako se to dela.

MATJAŽ:
V zadnjih letih manj nastopate po srednjeveških festivalih kot ste nekoč in vse več na metal koncertih. Zakaj je temu tako?

DR. PYMONTE:
Za nas je vseeno, kje igramo. A problem je v tem, ker je težko najti čas igrati na srednjeveških festivalih, kajti prioriteta za In Extremo so rock koncerti. Veliko koncertov igramo ob vikendih, takrat pa se dogajajo tudi srednjeveški festivali. Malo časa nam ostane, a vseeno še igramo na njih.

MATJAŽ:
In Extremo posluša zelo raznolika publika.

DR. PYMONTE:
Ja, imamo vse vrste fanov. Vzrok je v tem, ker smo na začetku igrali le na srednjeveških festivalih in tam so nas spoznali ljudje, ki imajo radi srednjeveško glasbo. Potem pa smo te ljudi pripeljali na metal koncerte in sedaj imamo mešanico vsega.

MATJAŽ:
Tipičnega In Extremo fana torej ne moreš opisati?

DR. PYMONTE:
Ne, nemogoče.

MATJAŽ:
Kaj pa ti najraje poslušaš?

DR. PYMONTE:
Jaz osebno sem odprt vsem vrstam glasbe. Na primer, včasih poslušam tudi klasiko, včasih rock, tudi modernejše stvari kot Korn. Ti so mi sedaj zelo všeč, seveda srednjeveško glasbo, včasih celo pop. Veliko poslušam, le mainstream sranja ne prenesem.

MATJAŽ:
Imate tudi zanimiva imena, ti si Dr. Pymonte.

DR. PYMONTE:
To so le psevdonimi. Dr. Pymonte je moj psevdonim, kajti ni potrebno, da ljudje zvedo moje pravo ime, kdo sem. Bolje je tako.

MATJAŽ:
Od kod pa izvira, iz kakšne srednjeveške zgodbe?

DR. PYMONTE:
Ja, iz srednjeveških časov, iz več kot sedemsto let nazaj.

MATJAŽ:
Je tudi pri ostalih tako?

DR. PYMONTE:
Imena so si najbrž nadeli iz različnih situacij v življenju.

MATJAŽ:
In vaši načrti za prihodnost so?

DR. PYMONTE:
Za bližnjo prihodnost načrtujemo tri stvari: postati bogati, slavni in dobiti zlato ploščo (smeha polna skleda).

MATJAŽ:
Zadnje zna priti že kmalu. Turnejo ste sedaj že končali?

DR. PYMONTE:
Ja, turneje je konec, bomo pa šli naslednje leto še okoli po Evropi, še malo v druge države.

MATJAŽ:
Pred naslednjo ploščo torej še več koncertov?

DR. PYMONTE:
Točno tako.

MATJAŽ:
Mogoče pridete ponovno k nam?

DR. PYMONTE:
Seveda, zakaj pa ne?

MATJAŽ:
Božič pa boste ponovno preživeli na božični turneji.

DR. PYMONTE:
Ja, a igrali bomo samo v Nemčiji, tri datume pred Božičem in štiri še med Božičem in novim letom.

MATJAŽ:
To je tudi nekaj tradicionalnega pri In Extremo.

DR. PYMONTE:
Ja, to počnemo vsako leto. Takrat je dober čas za igranje koncertov, ljudje imajo več časa in pridejo.

MATJAŽ:
Kako pa kaže za nov studijski album?

DR. PYMONTE:
Trenutno je še nemogoče povedati kaj konkretnega, še nič ne planiramo.